»Mnenja, ki bi bila malo bolj osebna, Slovenci nekam neradi izrekamo, raje varno citiramo in ponavljamo,« je zapisal spoštovani Alojz Ihan (1961–2026). In ker me je njegova beseda pogosto nagovorila, nadaljujem s citatom, ki ga je kot komentar parlamentarnih volitev izrekel levičar, Aljuš Pertinač: »Kradlo se bo še naprej!« Tudi v zdravstvu.
Verjetno poznate mojstra špageti vesternov, Sergija Leoneja in njegovo mojstrovino Dobri, umazani, zli. Tam glavni igralec na vrhuncu filma reče: »Prijatelj, na svetu sta dve vrsti ljudi: tisti z nabitimi pištolami in tisti, ki kopljejo. Ti koplješ.«
Janez Koprivec. FOTO: Robert Dolinar
Volilna kampanja, ki sem jo spremljal le z levim očesom, vsebine ni ponujala, dokler nismo prišli do ravni špageti vesternov in razkritij, ki segajo do ravni nacionalnega interesa: korupcije.
Slovenija po podatkih Transparency International v zadnjem desetletju z vidika zaznave korupcije stalno nazaduje. V zadnjem letu smo na lestvici zaznave korupcije izgubili še dodatnih pet mest. Zato sem upravičeno pričakoval, da bomo z objavljenimi posnetki, še pred prihodom vesne, začeli govoriti o pravih temah. Pa nismo dolgo.
Seveda besed telefonskega pogovora Vesne z njenimi pajdaši ne bom citiral, ker bi vulgarnost naslednje vrstice spremenila v par besed in mnogo pik. Vulgarnost je mogoče celo edino presenečenje prvih posnetkov. Klientelizem, zloraba institucij, nastavljanje kadra in drugi politični manevri me niso presenetili, jih pa redko slišimo iz prve roke.
Državni mediji, policija in drugi organi nadzora se o tem niso razgovorili. Glavo v pesek in gremo naprej, ko nevihta mine. Pa je za narodov blagor sledila še mini serija v napovedanih desetih delih, ki je razkrila vpletene in njihove sodelavce še globlje, vse do kreatorjev globoke države – stricev iz ozadja.
Za lažje razumevanje predvolilnega trilerja razdelim igralce na tri skupine. Prvo skupino, ki jo zastopajo govorci v posnetkih, poimenujem pionirčki. Vendarle so bili prvi, ki so tako jasno razložili delovanje slovenskega podzemlja. Druga skupina, ki so jo razgaljali pionirčki, so strici iz ozadja. Tako so jih poimenovali že mnogi pred menoj.
Dejansko gre le za strice brez vsake tete, ki stojijo v prijetnem hladu in senci onih na oblasti ožganih od sonca. Tretja skupina, ki skrbi, da prvi dve lahko delata, so njihovi podložniki. Podložniki so bili ob objavah zapostavljeni kot ženski spol pri stricih, zato je prav, da jim dam mesto. Leone bi rekel, da so to tisti, ki nimajo nabitih pušk, zato kopljejo.
Posnetki so bili zame vrhunec predvolilne kampanje in bi morali biti tudi za državljane. Če evropske institucije pravijo, da nam pokradejo tri in pol milijarde na leto, pa nam lahko dve ali celo štiri, bi moral biti to nacionalni interes številka ena. In druga serija posnetkov v slogu špageti vesterna, je zadišala po tem. Oblačila so bila lična, besede umetelne, vsebina pa ne dosti drugačna od vulgarne Vesne.
Vsi pa so razlagali, kako se poskrbi za svojo rit tudi mimo programa Svit. Brez žegna stricev iz ozadja seveda ne gre. O njih je govoril že Drnovšek, potem Pahor in se jim je neumno čudil Šarec. S temi posnetki so strici pridobili še imena in figov list, da njihova nespodobnost vendarle ne bi šla pregloboko.
Takega vsebinskega vpogleda v podtalje naše družbe v petintridesetih letih ni bil sposoben razkriti noben državni organ, ki naj bi skrbel za red in pravičnost. Ti isti organi, ki nam vestno pišejo kazni za napačno parkiranje, prekoračitve hitrosti za sedem kilometrov, nas oglobijo, če na blagajni nimamo zelene nalepke: vklopi razum, zahtevaj račun, in nam pošiljajo inšpektorje, če komu gremo v nos ali celo med zobe.
Očitno zobne nitke še ne uporabljajo. Pišem o celotni represivni garnituri s KPK, tožilstvom, policijo in sodniki. Zadnji se sicer lahko pohvalijo s tem, da jih je v Sloveniji na prebivalca skoraj dvakrat toliko kot v povprečni Evropi. Dvakrat toliko sodnikov za nerazumne sodne zaostanke in pomemben delež zastaranih postopkov. Praviloma v tožbi proti stricem. Je to racionalna poraba javnih sredstev; tudi mojih in vaših?
Hvaležni moramo biti za lastno produkcijo z naslovom Vesna in koprodukcijsko nanizanko v žanru špageti vesternov. Take dimenzije slovenske države, ki smo jo sicer slutili, nam ni predstavil še nihče. Tudi novinarji ne, vsaj tisti ne, ki imajo veliko besede in veliko denarja.
V pisanju se posvetim prav njim, tretji skupini – podložnikom –, ki je bila zapostavljena, pa čeprav sodi v kategorijo koruptivnega sobivanja. Med te sodijo državni organi, nekateri novinarji, posamezniki in organizacije, ki so se samoovadili z odzivom na posnetke o korupciji. Saj poznate tistega: če mačku stopiš na rep … In mačke in mucki so dobesedno cvilili, ko so hiteli problematizirati nezakoniti zajem posnetkov in nam dopovedovali, naj na vsebino pozabimo.
Verjetno poznate mojstra špageti vesternov, Sergija Leoneja in njegovo mojstrovino Dobri, umazani, zli. Tam glavni igralec na vrhuncu filma reče: »Prijatelj, na svetu sta dve vrsti ljudi: tisti z nabitimi pištolami in tisti, ki kopljejo. Ti koplješ.« FOTO: Produzioni Europee Associate (PE/Collection ChristopheL via AFP)
Nemudoma. Verjetno ti isti niso problematizirali dejanj Juliana Assangea in Edwarda Snowdna, ki sta nezakonito pridobila podatke o nečednosti ZDA? Tretja skupina, podložniki, so v službi stricev iz ozadja hiteli razlagati, kako nezaslišano škodljivo je tovrstno nabiranje informacij. Zanje očitno ni škodljivo, če izgubimo tri in pol milijarde na leto, čeprav je pomemben del tega verjetno tudi za zdravje, zato ljudje umirajo. Dobesedno.
Predstavnikov skupine podložnikov ne bom našteval, ker bi skupaj z drugimi iz vseh treh skupin sestavil precej dolg, neberljiv seznam v slogu litanij. »Gospod, usmili se« kot odpev pa nam po vsem tem res ne bi škodil. Lahko pa vse razkrite akterje najdete sami. Preglejte odzive nekaterih nevladnikov, institucij in medijev v zadnjem tednu pred volitvami in tudi še po njih in našli jih boste.
Kdor problematizira predvsem zajem posnetkov in zanemarja vsebino, ki nam odnese tri in pol milijarde, sodi med koruptivne podložnike. Njim je za vaš prazni žep malo mar. Prav toliko tudi za vaše zdravje.
Sicer pa ni potrebe, da se nam ujeti v posnetke pretirano smilijo. To niso Rezike Novak s 600 evri penziona. Vsi od ujetih jih nagrabijo vsaj toliko na dan. Mnogi od njih imajo pravno znanje, če pa že ne, pa gotovo poznajo kolega, ki za domače ignorira zeleno nalepko: vklopi razum, zahtevaj račun.
Kdo in kako nam krade, je informacija nacionalnega interesa, zato je vdor v zasebnost z neprostovoljnim snemanjem verjetno še sprejemljiva cena. Zaradi posnetka nikogar od vpletenih ne bomo diskriminirali po spolni, verski, nacionalni in še kakšni drugi usmerjenosti.
O tem je bil zelo jasen tudi pravnik Rajko Pirnat, ki pojasni, da v imenu nacionalnega interesa, kar več milijard pokradenega denarja gotovo je, lahko žrtvujemo tudi nekaj zasebnosti. Če ne žrtvujemo njih, bomo še naprej žrtvovali naše paciente, ki med čakanjem trpijo in umirajo.
Če gradite hišo, je podatek, kako se gradbeno dovoljenje pridobi hitro, vaš interes. Zdaj veste. Če ste podjetnik in bi se radi prisesali na državne ali občinske investicije, od zdaj poznate vrata, na katera pozvonite, in veste, kolikšen delež prihodka tam pustite, da posel steče. Demokracija naj bi zagotovila enake možnosti vsem. In z razkritji na Anti-corruption 2026 in Maske padajo poznamo poti in stran poti vsi, zato mora biti to naš nacionalni interes.
Pa ne govorim o kraji kot dejstvu. Govorim o enem od možnih načinov, ki poskuša razložiti, kam ponikne tri in pol milijarde na leto, v petintridesetih letih več kot sto milijard. In zadnji posnetki bi lahko bili ena od boljših razlag. Obsodba je delo za druge organe, sicer niti ne vem za katere, ker so vsi depolitizirani.
In tisti, ki problematizirajo le način ulova in s tem namerno zakrivajo krajo, namigujejo, da sodijo v sistem kraje. Brez teh podložnikov kraja v takem obsegu ne bi bila mogoča. Verjamem, da imajo svoje račune, če ne niti ena in ena ni več dve. V kapitalizmu brez tega ne gre, tudi pri fundaciji Baracka Obame ne, ki se že dolgo vmešava tudi v našo družbo. Če se krade, je podatek o tem, kdo in kako krade, veliko bolj kapitalen ulov od informacije, ali so se ribolova lotili z dovoljeno muho ali s prepovedanim »blinkerjem«.
Je mogoče ob vseh teh kapitalnih ulovih policiji, tožilstvu, sodstvu nerodno? Kot v že prej omenjenem filmu, pridejo v Slovenijo trije mušketirje, s tremi revolverji in v nekaj dneh postrelijo več nepridipravov kot ves prej omenjeni aparat v petintridesetih letih z vsemi kanoni in avioni?
Omenjene institucije je upravičeno lahko sram in tega sramu ne bo pokrila niti »vrhunska« racija na Letališču Jožeta Pučnika, kjer so ujeli pravega Nepridiprava. Prvič sem zanj slišal takrat. O vseh stricih iz ozadja pa že velikokrat prej. Pa jih še vedno niso ujeli.
Tri in pol milijarde evrov ukradenega denarja na leto je polovica letnega proračuna ZZZS. S tem denarjem bi lahko veselo plesali tudi tisti, ki dve leti čakate na nov kolk ali koleno in bi pravočasno operirali vse srčne napake in zamašene žile ter bližnjim ne bi prezgodaj zvonilo.
In ker imamo na eni strani trpljenje in življenje in na drugi strani sporen način ulova informacij o mafijskih poslih, menim, da mora zmagati življenje. Če ne, je država ugrabljena, kot pravi Rajko Pirnat.
Čas je za Roško 2026. Pred 38 leti je jugoslovanska armada v sodelovanju z vodstvom slovenskih komunistov, tudi enim od omenjenih v posnetkih, poskušala ugonobiti četverico pod kratico JBTZ, ker je razmišljala drugače. Ljudstvo je takrat reklo ne. Kdo bi nas znal zbrati na Kongresnem trgu, štirideset, petdeset, šestdeset tisoč, da bi oblasti, organom, predvsem pa stricem, ki se skrivajo za oblastniki, povedali »roke stran od naših žepov«?
Te, ki pa tam že so, pa v sodne dvorane. Mogoče bi bilo smiselno, da bi kljub veliki inflaciji sodnikov uvozili še dodatnih dvajset nemških, jih postavili na naša sodišča in lahko občudovali, kaj pomenita nemški red in delo.
In če kdo še ne ve, da počitnice na Hrvaškem niso drage zato, ker bi bili Hrvati grdi, umazani, zli, ampak le zato, ker so prav taki že prej omenjeni strici, pionirčki in podložniki, ki nam praznijo žepe, mu pa res ni pomoči. »Gospod, usmili se.«
***
Janez Koprivec, zdravnik v Poljanski dolini. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.