Slovenija je pred hudo plinsko zagato – ne zato, ker bi plina nujno zmanjkalo, ampak ker se lahko ob novi eskalaciji v Iranu hitro podražita plin in posledično tudi elektrika v EU. Premirje med ZDA in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani je krhko, ključni test pa bo v naslednjih dneh režim plovbe skozi Hormuško ožino. Ob pomanjkanju zemeljskega plina iz zalivskih držav se dogajajo tudi velike geopolitične spremembe: ker je Kitajska zelo odvisna od dolgoročnih dobav plina iz Katarja, lahko izpad hitro nadomesti s kratkoročnimi nakupi na trgu – kar neizogibno dvigne cene tudi v Evropi.
Hormuška ožina je eno najpomembnejših svetovnih energetskih ozkih grl: skozi njo potuje približno 20 odstotkov svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom. Če bi mirovni dogovor v naslednjih dneh propadel in bi promet ostal izredno omejen, bi to lahko sprožilo nov cenovni šok na evropskih trgih.
Dejan Koletnik iz Slovenskega združenja za energetiko pravi, da se motnje v Katarju ali Hormuški ožini zaradi geopolitične tekme za energetske vire zelo hitro prenesejo tudi v naš prostor.
Foto: Slovensko združenje za energetiko
Ključno tveganje za Slovenijo ni fizična dobava utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), temveč izpostavljenost cenam na evropskem trgu, od koder se globalni šoki – na primer motnje v Katarju ali Hormuški ožini – zelo hitro prenesejo tudi v naš prostor, opozarja Dejan Koletnik iz Slovenskega združenja za energetiko.
Oskrba Slovenije z zemeljskim plinom se sicer v ključnem delu opira na dolgoročne dobavne pogodbe slovenskih dobaviteljev z Alžirijo, ki pokrivajo približno polovico letne porabe, preostale količine pa se zagotavljajo prek trgovanja na evropskih plinskih vozliščih (pretežno Baumgarten v Avstriji) ter v manjšem delu prek Hrvaške, zlasti z uvozom UZP prek terminala na Krku.
Kaj to pomeni za slovenski trg?
Zemeljski plin: v tem trenutku tveganje ni povezano s pomanjkanjem, ampak s hitrim skokom veleprodajnih cen v EU, ki se lahko prelijejo tudi v Slovenijo. Veleprodajne cene poganjajo azijski kupci na spot trgu, ki poskušajo nadomestiti količine iz Katarja.
Elektrika: ker plinske elektrarne v Evropi pogosto določajo ceno elektrike, so se dvigi hitro prenesli tudi na trg električne energije. V nekaj dneh po napadih z brezpilotnimi letali na Katar so se terminske cene za april povečale za 34 odstotkov. Čeprav ravni niso tako ekstremne kot v krizi 2022–2023, je volatilnost najvišja po tistem obdobju.
Daljinsko ogrevanje: sistemi, ki so bolj vezani na plin, bodo morali ob daljši krizi višje stroške toplote preliti na potrošnike.
Gospodarstvo: energetsko intenzivna podjetja so prva, ki jih zadane volatilnost (cena in nepredvidljivost), še posebej, če nimajo dolgoročno zavarovanih cen.
Goriva in transport: geopolitični šoki se pogosto najprej pokažejo pri nafti in pogonskih gorivih, kar se hitro pozna pri stroških prevozov in cenah v dobavnih verigah.
Iz energetike se vrstijo svarila, da se morajo evropske države pripraviti na dolgoročen energetski šok, ki ga bo povzročila vojna na Bližnjem vzhodu. Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je opozoril, da se Evropska unija se že pripravlja na najslabše mogoče scenarije, in pozval države članice, naj temu sledijo.
Vlada je pozvala ključne igralce na trgu, naj nemudoma pristopijo k sklepanju dogovorov o skladiščenju plina.
Foto: STA
Članicam je poslal konkreten poziv, naj začnejo skladišča plina polniti zgodaj in postopoma, da se izognejo pritisku na cene in tako imenovanem “end‑of‑summer rush”, paničnemu polnjenju ob koncu sezone, ki bi cene še dodatno dvignilo.
Temu je v četrtek sledila Golobova vlada, ki je v izteku mandata sprejela sklep, s katerim je ključne igralce na plinskem trgu (Geoplin, Adriaplin, Istrabenz plini, Petrol, Plinarna Maribor idr.) pozvala, naj nemudoma pristopijo k sklepanju dogovorov o skladiščenju plina in pogodb o nakupu plina, tako da bodo do 1. novembra zagotovljene zadostne količine skladiščenega plina.
Slabe novice za Evropo: zaloge plina so nizke, poletne cene pa višje od zimskih
Dejan Koletnik in Franc Žlahtič iz Slovenskega združenja za energetiko opozarjata, da so evropska skladišča plina po hladni zimi 2025/2026 padla na najnižje ravni v zadnjih letih, ponekod celo pod 30 odstotkov. Poleg tega trg kaže nenavaden vzorec: poletne cene plina so višje od zimskih.
“To je slabo, ker se skladišča običajno polnijo poleti, ko so cene nižje, zdaj pa trgovci nimajo finančne motivacije, da bi skladišča polnili, kar ogroža priprave na zimo 2026/2027,” sta opozorila. Po njuni napovedi bi Evropa lahko jeseni 2026 vstopila v ogrevalno sezono z nižjimi zalogami plina do zdaj.
Kaj bi to pomenilo za potrošnike in gospodarstvo? “To bi povečalo tveganje za zgodnje podražitve in večjo volatilnost na trgu. Če se geopolitične napetosti ne bodo umirile, bi bila EU pozimi 2026/2027 močno odvisna od sprotnih dobav UZP, kar bi lahko povzročilo nove cenovne skoke,” ocenjujeta.
Fizično zaprtje ožine: razmere so še bolj zapletene
Promet skozi Hormuško ožino se je v veliki meri ustavil že pred popolnim fizičnim zaprtjem, saj so imeli ladjarji težave z zavarovanjem odgovornosti.
Foto: Reuters
Čeprav si večina ljudi predstavlja, da so se težave na energetskem trgu začele z omejevanjem oziroma skorajšnjo blokado Hormuške ožine, je situacija v resnici bistveno bolj zapletena. “Promet skozi Hormuško ožino se je v veliki meri ustavil že ob povečani nevarnosti in pred popolnim fizičnim zaprtjem. Poglaviten vzrok je zavarovanje odgovornosti ladjarjev. Brez ustreznih zavarovanj ladjarji ne morejo poslovati. V praksi tako ne odloča le fizična prehodnost ožine, temveč tudi finančna infrastruktura, saj se trgovina ustavi, čeprav ladje tehnično lahko plujejo,” pojasnjuje Žlahtič.
Franc Žlahtič iz SZE opozarja na vse večjo konkurenco Azije za iste dobave utekočinjenega zemeljskega plina.
Foto: Slovensko združenje za energetiko
Tudi po morebitnem odprtju Hormuške ožine lahko zato promet po mnenju sogovornika ostane omejen, saj zavarovalnice praviloma obnavljajo kritja zelo previdno in z zamikom – najprej z visokimi premijami, šele nato s postopno normalizacijo. “Zato bi bila oskrba z UZP, zlasti iz Katarja, še naprej omejena in dražja, kar bi se neposredno preneslo v evropske cene plina zaradi konkurence z Azijo za iste dobave,” pravi Žlahtič.
Kako Kitajska vpliva na cene plina pri nas?
Koletnik pojasnjuje, da se trenutno na trgu dogajajo velike geopolitične spremembe: “Evropa in Azija danes tekmujeta za iste globalne vire, zlasti za spot dobave (kratkoročne dobave po trenutnih tržnih cenah, op. p.) UZP. V tem kontekstu ima pomembno vlogo Kitajska – če bi zaradi motenj izgubila del dolgoročnih dobav (na primer iz Katarja, od koder dobi četrtino UZP), bi se močneje obrnila na spot trg, kar bi dodatno dvignilo cene in zmanjšalo razpoložljivost za Evropo.”
Energetski viri tako po njegovih besedah niso več le vprašanje dobave, temveč del širšega geopolitičnega in cenovnega tekmovanja za dostop do omejenih količin. “Motnje v Hormuški ožini, ki prizadenejo približno petino svetovne trgovine z nafto in UZP, zato hitro sprožijo globalne cenovne odzive,” opozarja.
Tako Žlahtič kot Koletnik še izpostavljata, da je energetska varnost vse bolj tudi geopolitično vprašanje. “Energetski prehod zato ni le podnebni projekt, temveč vprašanje odpornosti sistema, kar bomo naslovili tudi maja na Vseslovenski energetski konferenci. Evropa je vse bolj izpostavljena globalnim pretresom – stabilna, raznolika in nizkoogljična oskrba pa postaja ključni pogoj za zmanjšanje tveganj,” opozarjata.