Mineva 131 let od velikega potresa, ki je leta 1895 močno prizadel Ljubljano in za seboj pustil zdesetkano mesto in porušeno podobo varnosti prostora, v katerem živimo. A to ni bil osamljen dogodek, temveč le eden v nizu potresov, ki so v različnih obdobjih zaznamovali naš prostor. Slovenija namreč leži na potresno dejavnem območju, kjer je tveganje stalno, marsikje, tudi v gosto poseljenih delih, kot je Ljubljana, še izrazitejše. Kdaj se bo zgodil naslednji močnejši potres, nihče ne more in ne zna napovedati, zagotovo pa se bo. Vprašanje je le, kako pripravljeni bomo nanj.
Vsako leto nas 14. april spomni na veliki potres, ki je na veliko noč leta 1895 povsem spremenil podobo Ljubljane. A uničujoči potresi niso le del preteklosti. Že leta 1511 je Slovenijo stresel močan potres, Posočje pa je najbolj rušilne sunke narave doživelo v letih 1976 in 1998.
Tudi zadnje desetletje nas je spomnilo, da smo še vedno ranljivi: leta 2020 so močni potresi v bližnji Petrinji in Zagrebu močno stresli območje, njihove sunke pa smo začutili tudi v Sloveniji. Takšni dogodki dokazujejo, da potresna nevarnost pri nas ni le zgodovinski pojav, ampak stalnica, ki je nikoli ne smemo podcenjevati.
Zavedanje je nujno, a brez strahu in panike
Ali se posamezniki in družba dovolj zavedamo te grožnje in ali smo na naslednji veliki potres ustrezno pripravljeni brez nepotrebnega strahu in škodljive panike? O tem sta v Spotkastu spregovorila strokovnjak potresnega inženirstva prof. dr. Matjaž Dolšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav Peter Filip Jakopič.
Mineva 131 let od velikega potresa, ki je leta 1895 močno prizadel Ljubljano in za seboj pustil zdesetkano mesto in porušeno podobo varnosti prostora, v katerem živimo.
Foto: Arhiv MNZS
Slovenijo bo zagotovo spet močno streslo, le ne vemo, kdaj in kako močno
Zakaj se potresne nevarnosti pogosto ne zavedamo dovolj? “Večina ljudi je prepričana, da se močan potres ne more zgoditi, ker ga še niso doživeli, kar ustvarja lažen občutek varnosti,” pojasnjuje Dolšek. Svari, da seizmološki modeli ne dopuščajo upanja, da bi se tveganje s časom zmanjšalo. Potresne nevarnosti sicer ne moremo odpraviti, lahko pa jo obvladujemo z ustreznimi ukrepi in pripravo.
Če bi se danes ponovil velikonočni potres iz leta 1895, bi neposredna škoda na stavbah dosegla približno 7,2 milijarde evrov, pri čemer bi se zaradi rasti cen gradnje ta znesek še povečal, je pokazala študija ministrstva za okolje in prostor iz leta 2020. Po modelu, ki temelji na dolgoročnem ocenjevanju posledic potresov, bi vrednost škode lahko znašala celo med 18 in 20 milijardami evrov.
Petina prebivalcev in štiri petine javnih stavb je potresno neodpornih
Kar približno ena petina prebivalcev Slovenije še vedno živi v stavbah, ki so potresno neodporne, saj so bile zgrajene pred začetkom uvajanja sodobnih protipotresnih standardov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Posledice naslednjega močnejšega potresa zato ne bi prizadele le območij v neposredni bližini žarišča, temveč bi ogrozile prebivalstvo širših območij. “To ni več vprašanje posameznih stavb, temveč družbeni problem,” opozarja Dolšek.
“Večina ljudi je prepričana, da se močan potres ne more zgoditi, ker ga še niso doživeli, kar ustvarja lažen občutek varnosti,” opozarja strokovnjak potresnega inženirstva prof. dr. Matjaž Dolšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Foto: Luka Petrič
Še ranljivejši pred potresi so javni objekti. Po ocenah stroke je približno 80 odstotkov takšnih stavb, kot so šole in bolnišnice, potresno neodpornih, kar pomeni, da bi bilo njihovo delovanje v trenutkih največje potrebe vprašljivo. Namesto da bi predvsem takrat služile kot zavetje in podpora, bi te stavbe lahko postale velik del težave. “Posledice potresa niso le naravni pojav, ampak tudi rezultat naših odločitev o gradnji,” dodaja Dolšek.
Energetsko prenavljamo, na potrese pozabljamo
V zadnjih letih smo veliko pozornosti namenili energetski prenovi stavb, kar je brez dvoma prineslo številne pozitivne učinke, a hkrati pomeni izgubljeno priložnost, saj je bila večina teh prenov izvedena brez hkratne potresne utrditve.
Dolšek opozarja na ta paradoks: “Energetsko smo obnavljali objekte, ki so potresno neodporni. Stavbe so s tem sicer varčnejše, a ob potresu ostajajo ranljive, kar dolgoročno ne zmanjšuje ključnega tveganja.”
Beseda je tekla tudi o potresnih izkaznicah, ki bi lastnikom in kupcem nepremičnin omogočile jasnejši vpogled v potresno odpornost stavb ter pripomogle k bolj informiranim odločitvam.
Foto: Luka Petrič
Zavarovanje ni nadomestilo, je pa dopolnilo
Beseda je tekla tudi o potresnih izkaznicah, ki bi lastnikom in kupcem nepremičnin omogočile jasnejši vpogled v potresno odpornost stavb ter pripomogle k bolj informiranim odločitvam. Tako bi potresna varnost postala merljiv dejavnik tudi na nepremičninskem trgu, a prav strah pred morebitnim vplivom na cene ponekod sproža pomisleke in odpore.
Peter Filip Jakopič iz Zavarovalnice Triglav je opozoril na finančni vidik potresnega tveganja, a obenem odločno poudaril, da nič, niti zavarovanje, ne more nadomestiti ustrezne gradnje: “Zavarovanje lahko pomaga, a ne more preprečiti škode,” je pojasnil in dodal, da ima v Sloveniji potresno zavarovanje še vedno le manjši del gospodinjstev. “Potresno zavarovanje ni nadomestilo za dejanske izboljšave stavb, je pa njihovo pomembno dopolnilo,” je sklenil.
Kaj še moramo vedeti o potresni varnosti
S sogovornikoma smo se med drugim dotaknili vprašanj, kot so: kateri tipi stavb in kateri deli Ljubljane bi bili najbolj ogroženi ob naslednjem velikem potresu, kaj bi bilo treba takoj storiti glede potresne neustreznosti javnih stavb, kakšna je kakovost novogradenj, zakaj potresna varnost ostaja v senci energetskih prenov in katere so največje zmote pri razumevanju potresne odpornosti.
“Zavarovanje lahko pomaga, a ne more preprečiti škode,” pojasnjuje Peter Filip Jakopič iz Zavarovalnice Triglav in dodaja, da ima v Sloveniji potresno zavarovanje še vedno le manjši del gospodinjstev.
Foto: Luka Petrič
Vprašali smo tudi, kakšne bi bile posledice velikega potresa za zavarovane in nezavarovane lastnike nepremičnin ter za zavarovalnice, kakšno potresno zavarovanje je primerno in kakšne so razlike pri starih in novih stavbah ter katere ukrepe bi moral vsak izmed nas nujno sprejeti.
Šteje že prvi korak
Tema potresne varnosti ni preprosta, še manj prijetna, a je ključna – zlasti za razmislek o tem, kako živimo in kako varno gradimo. Pomembno je razumeti, da potresna varnost ni samoumevna, temveč rezultat naših odločitev, od načina gradnje do pripravljenosti na krizne razmere.
Učinkujejo lahko že razmeroma majhni ukrepi, kot so ustrezna prenova, boljše informiranje in premišljene odločitve pri nakupu nepremičnin, sta poudarila sogovornika.