208 Trojna menjava kolesa Pogačarju na koncu zmehčala noge, a v peklu je spet blestel
V prvem odzivu po izgubljenem sprintu na velodromu André-Pétrieux je Tadej Pogačar še skomignil z rameni, da ne more obljubiti vrnitve na naslednjo izvedbo kolesarskega svetovnega pekla, za slovenske medije pa je dejal, da se mora najprej resetirati.
Oglas
Že decembra priznal, da mu Roubaix pomeni več kot peti Tour
Vendar je pred obema tlakovanima spomenikoma prvi kolesar sveta na novinarski konferenci, dva dni pred Dirko po Flandriji, razlagal, da se bo v Roubaix vračal kljub morebitni zmagi. Že na decembrski predstavitvi ekipnih in osebnih načrtov za sezono 2026 ni svetovni prvak niti za trenutek okleval, da mu uspeh v Sanremu in/ali Roubaixu pomeni več kot rekordna peta zmaga na Dirki po Franciji.
V 208. podkastu SOS-odmev sta Slavko Jerič in Toni Gruden zajela nedeljski zaplet in razplet v peklu, na 123. dirki Pariz–Roubaix, ki jo je dobil Wout van Aert, Tadej Pogačar pa je bil ob svojem drugem nastopu drugič drugi.
Vabljeni k poslušanju
− celotne epizode številka 208;
− naročite se na podkast SOS-odmev.
Neverjetni prizor 70,8 km pred ciljem na 15. tlakovanem odseku. Pogačar takoj po tretji menjavi kolesa prehiteva van Aerta med menjavo kolesa. Foto: ASO/Etienne Garnier
Na spomenikih vedno izboljša ali izenači izid
“Desetič zapored je Pogačar na spomenikih stopil na stopničke in nadaljeval neverjetni rekordni niz. Lani je zaostal za van der Poelom, tokrat za drugim vanom – van Aertom. A razlika je bila pred letom dni dobra minuta, tokrat izgubljeni sprint,” je Jerič poudaril nadaljevanje osupljivega Pogačarjevega niza na petih največjih enodnevnih dirkah in tudi napredka ter približevanja končnemu cilju – osvojitvi zadnjega manjkajočega kolesarskega spomenika.
Osupljiv je podatek, da je Pogačar doslej 23-krat nastopil na spomenikih, prav vselej pa je izid popravil ali vsaj izenačil. No, razen, ko je zaradi padca in poškodbe odstopil na ardenski stari dami leta 2023. Posledica je sanjski izplen 12 zmag in 16 stopničk.
V Roubaixu je tako lani po padcu in eni menjavi kolesa za velikim Nizozemcem zaostal za 1:18, tokrat je imel po treh defektih in treh menjavah kolesa na velodromu le “špagete”, ne pa sprinterskih nog. Od zmage na SP-ju v Kigaliju in ubranitve mavrične majice je nanizal skupaj sedem zmag.
V sprintu van Aerta premagal le po štiri tisoč višinskih metrih
“Dirka je bila odločena na slovitem velodromu, kamor sta skupaj zapeljala Pogačar in van Aert. Na papirju je seveda van Aert boljši sprinter, Pogačar ga je sicer premagal enkrat v Montrealu, a tokrat je bil van Aert suvereno boljši in je zanesljivo zmagal,” je Jerič, ki je za rtvslo.si pisal MMCživo mislil, da bo sprint vseeno tesnejši in bolj negotov.
Ciljni sprint na velodromu v Roubaixu
VN Montreala 2022 je bil kraj, kjer je po 4000 višinskih metrih, Pogačar v sprintu ugnal van Aerta. A to je bil edini Slovenčev uspeh proti Belgijcu na enodnevnih dirkah, ko sta sprintala za zmago ali mesto na stopničkah. OI 2020 (leta 2021), Milano–Sanremo 2023, klasika E3 2023 so primeri, ko je van Aert dobil medsebojni sprint. V kolesarski zavesti je seveda še zadnja (21.) etapa lanske Dirke po Franciji v dežju čez Montmartre, kjer pa se je van Aert otresel Pogačarja na mokrih tlakovcih francoske prestolnice še pred sprintom na Elizejskih poljanah.
“V sprintu ima Pogačar res malo možnosti, da bi ugnal van Aerta ali van der Poela. Že od krstnega nastopa na Flandriji 2022, ko je v sprintu dvojice z Nizozemcem nekako končal na četrtem mestu, dobro ve, da mora sam priti v cilj, če se le da,” je Gruden spomnil na Pogačarjevo vodilo pri enodnevnih dirkah – napad in solovožnja do cilja. Nekaj je sprint proti Tomu Pidcocku, drugo pa sprint s kolesarjem, ki je dobil tudi že kakšen sprint glavnine.
Sprint na velodromu je za Roubaix nujna prvina. Van Aert je priznal, da je neštetokrat sanjal o njem in ga tokrat tudi popolno izpeljal. V sprintu dvojice je bil vseskozi na drugem, boljšem, položaju in v zadnji del je zapeljal z višine ter s tem z večjo hitrostjo. Pogačar je bil po lastnih besedah “prekurjen” in nekonkurenčen. Ekipni kolega Morgado je dejal, da naj bi imel tudi defekt na zadnji gumi. Foto: ASO/Billy Ceusters
Van Aert med zmagama na spomenikih vedno med osmerico
Ob dvojnem defektu je bil Pogačar sredi 22. odseka prisiljen v menjavo in prevzem nevtralnega kolesa, ki ga je opisal kot “karjolo”. Vsekakor tokratna dirka Pariz–Roubaix ni bila reklama za proizvajalce gum, saj je bilo več defektov kot v prejšnjih treh izvedbah skupaj. Foto: ASO/Etienne Garnier
Na koncu je največjo granitno kocko, skorajda že skalo, dvignil Wout van Aert. Dobrih pet let po tem, ko je v Sanremu 2020 postal prvi kolesar s spomenikom v zdajšnji generaciji mojstrov za klasike, je dobrih pet let čakal na novo slavje. V tem času je van der Poel osvojil osem spomenikov, Evenepoel dva in Pogačar kar 12.
Vendar je od zmage na Via Romi do zdaj van Aert nanizal 14 uvrstitev med najboljšo osmerico na spomenikih, sedemkrat je pri tem stal na stopničkah. Tokrat se je vrnil na najvišjo.
“Za seboj je imel odlično sezono klasik. Kljub zimski poškodbi in zlomu gležnja na ciklokrosu je opravil tokrat skoraj celotni program spomladanskih enodnevnih dirk,” je Gruden opozoril na standardno dobre vožnje in lepe izide Belgijca.
Moral je še izpustiti uvodni konec tedna z Omloopom, a nato je bil 10. na Strade Bianche, opravil je etapno dirko Od Tirenskega do Jadranskega morja, tretji je bil v Sanremu, Po poljih Flandrije je bil z van der Poelom ujet v zadnjem kilometru, na Dwars door Vlaanderen ga je Filippo Ganna tragično ujel 75 metrov pred ciljem in je bil drugi, nato še četrti na Dirki po Flandriji.
“Ob vsej smoli preteklih let, tudi v Roubaixu, kjer je imel defekt v dvoboju z van der Poelom leta 2023. Kot veš, rad rečem, da se na dolgi rok to vse izniči. Tokrat se je v njegovo korist. Res je dolgo časa čakal na to zmago, ki jo je v prvi izjavi za javnost posvetil umrlemu kolegu Michaelu Goolaertsu. Osem let je čakal, da dvigne prst v zrak,” je Jerič opisal še čustveno plat van Aertove zmage.
Pogačar drugi najmlajši in daleč najlažji v med desetimi najboljšimi
Po toliko drugih, tretji in četrtih mestih ga niso več postavljali za favorita za zmago, a zdaj je van Aert izpolnil obljubo in pri 31 letih dosegel največjo zmago v karieri, sicer že 52., med temi jih je 16. osvojil na enodnevnih dirkah.
“Pri tem so res pomembni starost, višina in kilogrami. Pa tudi izkušnje. Povprečna starost vseh kolesarjev danes je znašala 27,7 leta, a povprečje med prvo deseterico je kar tri leta več – se pravi 30,7 leta,” je Jerič statistično poudaril, da ima Pogačar pred seboj še kar nekaj let priložnosti za uspeh na kraljici klasik.
27-letni Pogačar je bil v najboljši deseterici drugi najmlajši za Mickom van Dijkom (26-letnik na 6. mestu), sočasno pa je slovenski šampion s 66 kilogrami odločno najlažji med kolesarji, ki so na rekordno hitrem Roubaixu opravili z razvpitimi kockami.
“Torej ima Pogačar vsaj še pet let priložnosti. Tudi Woutova zgodba in poskusi so mu lahko za zgled. Verjamem, da ko bo prespal, bo to zdaj njegov največji cilj. Tako iz besed pred Flandrijo ali decembrske predstavitve načrtov se je videlo, kako ga izzivajo največje dirke, in Roubaix je največja med njimi,” Gruden ne dvomi, da se bo Pogačar vztrajno vračal v severni pekel.
Vabljeni k poslušanju celotne 208. epizode, v kateri se je govorilo še o naslednjih temah:
Obilo smole je imel tudi van der Poel. Foto: ASO
− od sprinta do vseh razplet in preobratov,
− “karjola”, defekti, menjave koles,
− Arenberški gozd ali jarek,
− van der Poelova odisejada po treh zaporednih zmagah,
− razplet ženske dirke s sprintom trojice in slavje Franziske Koch,
− 35 mm ali 32 mm široke gume ali kar oboje skupaj,
− Paul Seixas končal skoraj 19-letno francosko sušo,
− več kot leto dni od zadnje zmage Primoža Rogliča,
− zanimivost o številki 208.
Oglas