Predsednica republike Nataša Pirc Musar je s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem obiskala Osnovno šolo Pećine, kjer je bil pred 19 leti najprej uveden pouk slovenskega jezika in kulture in se neprekinjeno izvaja še danes. Foto: Goran Kovačič/PIXSELL/BoBo
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je marca “zaradi izjav in ravnanja” srbskega predsednika Aleksandra Vučića odpovedal majski vrh slovensko-hrvaške pobude Brdo-Brioni, rekoč, da ni pogojev, da bi Vučić prišel na Hrvaško, kjer bi moralo potekati srečanje.
Oglas
Vučić je pred tem med drugim dejal, da ima Srbija rakete zrak-zemlja, ki da lahko zadenejo cilje na razdalji do 400 kilometrov. Poudaril je, da Srbija ne namerava nikogar napasti, a obenem izrazil bojazen, da bi bila sama v prihodnosti lahko tarča napada Hrvaške, Albanije ali Kosova.
Pirc Musar je spomnila, da sta z Milanovićem že trikrat organizirala proces Brdo-Brioni, ki je izjemno pomemben tudi njej. Ponovila je, da razume njegovo odločitev, da ne bo gostil vrha, in zagotovila, da bosta “naredila vse, da bo proces Brdo-Brioni šel naprej”.
Po njenih besedah se z Milanovićem zavedata pomembnosti tega procesa in se bosta skupaj potrudila, da bodo našli drugega organizatorja. Kot je še dodala, ne more povedati, kje se bodo sešli, se bo pa to po njenih besedah zgodilo “letos, če ne letos, pa zagotovo takoj na začetku prihodnjega leta”.
Milanović je poudaril, da mu je žal zaradi odpovedi vrha, ki bi na Hrvaškem, odkar je predsednik, potekal prvič. Po njegovih besedah gre za koristen forum za dialog, a je Vučić pretiraval in ga kot gostitelja spravil v nerešljiv položaj.
“Ne želim se prepirati in razlagati, da Hrvaška ne bo napadla Srbije s tanki. On to ves čas ponavlja. Tako se ni mogoče pogovarjati,” je sporočil in dodal, da “zato žal z Brionov ne bo nič”.
Obisk zamejcev na Reki
Predsednica Pirc Musar je ob delovnem obisku na Reki obiskala tudi predstavnike slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem in z njimi spregovorila o ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete v zamejstvu. Skupaj s hrvaškim predsednikom Milanovićem je obiskala Osnovno šolo Pećine, kjer se že 19 let uspešno izvaja pouk slovenskega jezika in kulture.
Obisk je predsednica začela v Slovenskem domu KPD Bazovica Reka, kjer se je vodstvu in članom zahvalila za predano delo pri ohranjanju slovenske dediščine ter krepitvi vezi z matično domovino. Posebej je poudarila pomen izobraževanja mladih in učenja slovenščine v okviru hrvaškega šolskega sistema.
Poudarila je, da je Republika Hrvaška leta 2025 sprejela učni načrt za pouk slovenskega jezika, s čimer je slovenščina postala del rednega šolskega sistema. Danes se slovenski jezik poučuje na desetih osnovnih in štirih srednjih šolah, uči pa se ga približno 700 učencev po vsej Hrvaški.
“Če obe sosednji državi na najvišji ravni sodelujeta dobro, je to dobro za vse skupaj. Rada bi se zahvalila Republiki Hrvaški, ker so lani uvedli učenje slovenskega jezika v redni program, tako da se danes okoli 700 učencev po celotni Hrvaški lahko uči slovenski jezik,” je poudarila predsednica ter dodala, da bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala delovanje slovenske narodne skupnosti in krepila dialog s Hrvaško.
Milanović je medtem dejal, da se je dogodka udeležil z velikim zadovoljstvom “zaradi razlogov, ki se tičejo odnosov med Hrvaško in Slovenijo”. “Bilo je čudovito poslušati otroke, kako govorijo slovensko, zame skoraj brez naglasa. To je izbirni predmet in to je zame prijetno presenečenje,” je dodal.
Republika Hrvaška je po porčanju STA lani sprejela učni načrt za pouk slovenskega jezika, s čimer je bila slovenščina uradno vključena v šolski sistem z jasno opredeljenimi učnimi cilji in standardi znanja. Slovenščino kot manjšinski jezik v okviru izbirnega predmeta danes ponuja deset osnovnih šol in štiri srednje šole, na Reki in Zadru pa deluje tudi lektorat za slovenščino.
V nadaljevanju obiska je predsednica obiskala tudi Prvo sušaško hrvaško gimnazijo, kjer je prisluhnila predstavnikom slovenskih društev, ki delujejo na Hrvaškem.
Po zadnjem popisu prebivalstva na Hrvaškem živi približno 13.000 Slovencev, največ v istrski ter primorsko-goranski županiji ter v mestu Zagreb.
Oglas