V svoji praksi prepleta performans, oblikovanje in prostorsko postavitev, stalnica tega spoja pa je premislek o čustvih.
Oglas
Foto: Jaka Babnik
Umetnica na razstavi z naslovom Živim v realnostih, ki niso povsem resnične z dovzetnim tekstilom in kočljivimi nitmi raziskuje občutljivost in neprekinjen tok misli in čustev, ki so temelj njenega dela. Sposobnost tekstila, da prevzame obliko, odraža umetničino zanimanje za materializacijo občutkov. S svojo zgodovino pa nosi njeno potrebo po povezovanju in razumevanju, tako drugih kot sebe, trenutka in preteklosti.
Naša telesa nenehno zaznavajo in manifestirajo čustva – včasih subtilno, drugič z vso intenzivnostjo. Pogosto se telo odzove hitreje, kot naš um razume. Naša telesa tudi shranjujejo spomine v obliki odzivnih vzorcev, ki se sprožijo v določenih okoliščinah. Zato lahko kraj, tekstura in predvsem vonj nenadoma obudijo občutek, še preden prikličemo jasen spomin. Podobno deluje tekstil, ki je v stalnem stiku s kožo: vpija sledi, se oblikuje po telesu, postaja nosilec izkušenj in shranjuje spomin, beremo ob razstavi.
Foto: Jaka Babnik
Tekstil v razstavljenih delih preseže svojo funkcijo in nudi prostor, kjer se osebni in kolektivni spomini materializirajo. Razstava vodi od čustev drugih in našega dojemanja teh prek notranjega sveta umetnice nazaj ven, k razumevanju čustvenega toka kot nekaj skupnega in univerzalnega. Zaključi se z usmeritvijo v osebo, ki fizično stopa po zadnji sobi, kjer v trenutku introspekcije odmevajo korak, lom veje in sproženo čustvo.
Na dan odprtja so v galeriji priredili tudi okroglo mizo z naslovom Med naravo in kulturo: Do potoka natura, čez potok kultura, na kateri so poleg umetnice sodelovali direktor GBJ-ja Goran Milovanović, Barbara Kink z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in krajinska arhitektka Lara Gligić, pogovor pa je moderiral kustos GBJ-ja Miha Colner. Razprava je bila med drugim namenjanja povezovanju različnih pogledov – umetniških, kuratorskih, naravovarstvenih in prostorskih – in spodbuditvi dialoga o tem, kako lahko umetnost, varstvo narave in krajinsko načrtovanje skupaj prispevajo k razumevanju in prihodnjemu razvoju prostora.
Foto: Jaka Babnik
Nika Batista (1991) je intermedijska umetnica, ki ustvarja na presečišču performansa, tekstila, telesa in vizualizacije čustev. Njeno delo raziskuje subtilno ravnotežje med občutenim in videnim, pri čemer v središče izražanja postavlja človeka v njegovem ali njenem čustvenem obstoju. Njeni projekti prehajajo konceptualne in fizične meje in so zaznamovani z občutkom efemeralnosti.
Razstava bo v Lapidariju Galerije Božidar Jakac – Muzeja moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevica na Krki na ogled do 5. julija.
Oglas