IMF je zaradi negativnih posledic vojne na Bližnjem vzhodu napoved letošnje rasti svetovnega gospodarstva tokrat le rahlo znižal. Foto: Reuters
Mednarodni denarni sklad (IMF) je Sloveniji novembra lani ob koncu redne letne misije v Sloveniji za letos napovedal 2,2-odstotno gospodarsko rast, za leto 2027 pa 2,3-odstotno.
Novembrska napoved za letos je bila za 0,1 odstotne točke nižja od oktobrske ob objavi zadnjega celovitega poročila o svetovnih gospodarskih obetih, že oktobra pa je bila za 0,1 odstotne točke nižja od napovedi iz lanskega aprila.
Oglas
Napoved je zdaj še nekoliko znižal, navzdol je popravil tudi predhodno napoved za leto 2027. Popravek ni presenečenje in sledi podobnemu koraku za celotno svetovno gospodarstvo in precejšen del članic IMF-ja. S tem je napoved IMF-ja tudi približno na ravni spomladanske napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je za obe leti pri 2,0 odstotka.
IMF je sicer zaradi negativnih posledic vojne na Bližnjem vzhodu napoved letošnje rasti svetovnega gospodarstva tokrat znižal le rahlo, za 0,2 odstotne točke, na 3,1 odstotka. Za prihodnje leto pa je oceno rasti ohranil pri 3,2 odstotka. Vendar pa so v IMF-ju poudarili, da napoved temelji na predpostavki, da se bodo razmere v bližnjevzhodni regiji do sredine leta normalizirale. Ob poslabšanju razmer bi bili vplivi na svetovno gospodarstvo večji.
IMF: Inflacija bo skoraj triodstotna
Zaradi z vojno povezanega skoka cen energentov, predvsem goriv, je precej navzgor popravil oceno slovenske inflacije.
Namesto 2,2-odstotne povprečne inflacije v tem letu IMF po novem Sloveniji na ravni letnega povprečja napoveduje 2,9-odstotno rast cen. Za prihodnje leto je medtem ostal pri napovedi 2,1-odstotne inflacije, v nadaljevanju obdobja do leta 2030 pa je sklad novembra izrazil pričakovanje, da se bo slovenska inflacija ustalila okoli dvoodstotnega srednjeročnega cilja Evropske centralne banke (ECB).
Kljub malenkost slabši napovedi gibanja BDP-ja pa IMF ni spreminjal ocen glede trdnosti slovenskega trga dela. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi bila tako letos kot prihodnje leto pri 3,9 odstotka.
Zaradi višjih cen energentov in slabših gibanj v zunanjem okolju bo nekoliko nižji pričakovani presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi dosegel 3,2 odstotka, prihodnje leto pa 2,8 odstotka BDP-ja. Predtem je IMF Sloveniji napovedoval presežek v vrednosti 3,6 in 3,3 odstotka BDP-ja.
Dogodek Banke Slovenije. Foto: Borut Živulovič/Bobo
Banka Slovenije bo novo napoved objavila junija
“Za zdaj Mednarodni denarni sklad predvideva za Slovenijo dvoodstotno gospodarsko rast. Prvotna napoved iz jeseni je bila 2,3- odstotna. Inflacija pa naj bi bila 2,9-odstotna. Zdaj svojih ocen še nismo popravljali. Banka Slovenije bo oceno gospodarskih gibanj objavila junija. Glede na razmere v mednarodnem okolju je smer podobna. Pričakovana gospodarska rast bo nižja, inflacija pa višja. Verjamem, da je Mednarodni denarni sklad naredil te ocene pred nekoliko tedni, ko še vsi podatki niso bili znani. Mi bomo imeli s tega stališča lažje delo in bomo lažje ocenili,” je pred odhodom na zasedanje IMF-a v Washingtonu za Radio Slovenija povedal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
Kot je poročala Novinarka Radia Slovenija Erika Štular, za zdaj posebnih učinkov negotovih mednarodnih razmer na zadolževanje Slovenije še ni. Tudi v Banki Slovenije potrjujejo, da so obvezniški trgi še dokaj stabilni. Vsaka negotovost pa nekoliko poveča tudi pribitke Slovenije glede na nemško obveznico. Če bi ECB dvignil obrestne mere, pa bi to seveda posledično podražilo tudi zadolževanje države. Tudi če ne bo ukrepal, slovenski proračun nima veliko manevrskega prostora za ukrepanje v krizi, kar že dolgo opozarja fiskalni svet.
“Tisto, na podlagi česar smo mi načrtovali letošnje proračune, je zgodba, ki je ni več. Kdor koli bo prišel v vlado, bo moral zelo hitro in zelo resno narediti verjetno neki rebalans. Ne govorim samo, kaj narediti na prihodkovni strani, kar je bilo obljubljeno pred volitvami, in tudi to, kar so zdaj napovedali s tem zakonom. Ta stvar bo morala biti spremljana s stvarmi na odhodkovni strani. To je zdaj generalna slika, ker drugače bo zelo hitro šlo v negativno smer,” je na dogodku Banke Slovenije poudaril ekonomist Mojmir Mrak. Za koliko bo dejansko gospodarska rast nižja, pa pravi, da še ni mogoče napovedati.
Pregled najnovejših napovedi BDP-ja za Slovenijo (Vir: navedene institucije)Rast BDP/čas objave202620272028Umar/marec 20262 odstotka2 odstotka2 odstotkaBanka Slovenije/december 20252,2 odstotka2,4 odstotka2,1 odstotkaEvropska komisija/november 2025 2,4 odstotka2,6 odstotka
OECD/december 20252,3 odstotka2,3 odstotka
EBRD/februar 20262,2 odstotka2,4 odstotka
IMF/april 20262 odstotka2,1 odstotka
Oglas