»Ne vem, ali je solzivec v zraku ali karkoli. Jaz sem se zdaj skoraj zadušila, pa moj partner tudi.« S temi besedami je 5. oktobra 2021, ko je le s težavo prišla k sebi, operaterju na številki 113 ob 17.23 povedala Tjaša J.

Tistega dne ni bila edina žrtev kemičnega solzivca, ki so ga po prepričanju tožilstva med 17.12 in 17.15 nezakonito proti množici izstrelili policisti Gregor Sukovič, Peter Kovač, Rok Jerman in Vojko Mlakar. Ter s tem zagrešili kaznivo dejanje nevestnega dela v službi. Obtožena četverica se na sodišču brani z molkom.

Tisti dan se bo v zgodovino Slovenije oziroma Ljubljane zagotovo zapisal kot eden bolj dramatičnih. V mesto se je zgrnila množica protestnikov, prav tako je bilo veliko policistov. Najbolj napeto je postalo malo pred 17. uro, ko so se udeleženci neprijavljenega shoda proti vladi Janeza Janše in ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa začeli pomikati proti Slovenski cesti.

Takrat pri križišču Šubičeve in Slovenske niti intervencijsko vozilo s pridržanim glasbenikom Zlatanom Čordićem – Zlatkom ni moglo odpeljati s kraja dogodka. Protestniki ukazov policistov, da je shod razpuščen, niso upoštevali. Nasprotno, po takratnem zatrjevanju policije so začeli množično kršiti javni red, zaradi česar je morala policija uporabiti prisilna sredstva, in sicer vodni curek in plinska sredstva.

Vzdušje je bilo mirno

Tožilka Mojca Gruden poudarja, da tožilstvo ne zagovarja stališča, da »nasploh na tem protestu ni bilo množičnih kršitev«. Meni pa, da v tistih treh minutah ni bilo hujših in množičnih kršitev, ki bi upravičevale uporabo plinskih sredstev. To je potrdila tudi Tjaša J., ena od skupno 12 oškodovancev v omenjeni kazenski zadevi. Na sodišču se je kot priča spominjala, da je okoli petih z nekaj znanci stala pred Mercatorjem na Kongresnem trgu in da je bilo vzdušje mirno.

Nakar je opazila, kako se je na drugi strani trga, tam, kjer je danes Lidl, postrojilo od deset do petnajst policistov posebne policijske enote. Ti pa da so nato kar naenkrat brez opozorila izstrelili tulce, pri čemer je eden priletel meter stran od njenih nog. V preiskavi je opisala, da so iz tulca poskakale manjše kroglice, iz katerih se je kadilo. Začele so jo peči oči. Zato se je z drugimi zatekla v Mercatorjevo trgovino, a ker je plin prodrl tudi tja, so raje stekli proti Ljubljanici, od tam pa čez brv proti Ribjemu trgu. Takrat je tudi poklicala policijo. Zaradi plina je pet dni ležala doma z vnetimi očmi.

V oblaku dima se je povsem naključno znašel tudi Ljubljančan Darko V. Prek sistema Glovo je tistega popoldneva s kolesom raznašal hrano. In ko se je pripeljal na ploščad Kongresnega trga, so ga naenkrat zapekle oči, težje je tudi dihal. Pri pitniku v parku si je začel spirati oči, prav tako mu je s svojo vodo priskočila na pomoč manjša skupina turistov. Zvečer se je še vedno počutil slabo, zdravniške pomoči pa ni poiskal.

Videla le enega agresivnega protestnika

Aleksandra G. je tistega dne s Koroškega prišla v Ljubljano prav z namenom, da bi se udeležila protesta. Neprijavljen shod se je sicer začel okoli 15. ure na Trgu republike, kjer je udeležence med drugim pozdravil predsednik stranke Resni.ca in zdajšnji predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. Zapletlo se je kasneje, ko je Čordić udeležence pozval, naj mu sledijo po osrednjih ljubljanskih ulicah.

V policijskem pridržanju se je zaradi suma kaznivega dejanja hujskanja k upiranju poleg njega tistega dne znašel tudi Stevanović. Tega udeleženci protesta v tistih kritičnih urah niso več videli v središču prestolnice. Tožilstvo je sicer kazensko ovadbo najprej, 15. novembra 2021, zavrglo zoper Čordića, 24. decembra istega leta pa še zoper Stevanovića.

Aleksandra G. je v preiskavi povedala še, da je v celem dnevu takrat videla le enega protestnika, ki je bil agresiven. In priznala, da so policistom, potem ko so jih poškropili z vodnim topom, »jezikali« in jih oklicali za sramoto in izdajalce naroda.