Foto: Radio Slovenija/Matija Mastnak
V Krajinskem parku Vrbje so na obrežju Savinje v dolžini približno enega kilometra posekali prav vsa drevesa in preostalo rastlinje. “Uporabljena je bila težka mehanizacija, kar v zaščitenem območju Nature 2000 ni dovoljeno”, je povedala Nina Majcen iz Civilne iniciative Za naravo.
Nujna vzdrževalna dela, a brez soglasja
Nataša Kovač z Direkcije za vode je pojasnila, da gre za nujna vzdrževalna dela po veliki povodnji pred dvema letoma in pol. “Odstranjujemo odvečno rastje in predvsem naplavine, ki so se nabrale v strugi po poplavah.” A ob tem je priznala, da se je koncesionar del lotil, še preden je dobil soglasje Zavoda za varstvo narave. “To je res, ampak zdaj moram pa tu pojasniti eno širše ozadje. Mi namreč z Zavodom za varstvo narave sodelujemo praktično na vseh vzdrževalnih delih in dejansko že programe pripravljamo z njihovim predhodnim soglasjem. To, kar je v dokumentaciji, je že tako rekoč soglasje.”
Župan Žalca Janko Kos meni, do s temi deli predolgo odlašali. “Mi smo jih na to ves čas opozarjali, zdaj, ko so se del končno lotili, pa niso dobili ustreznih soglasij. Država bi morala biti vzgled, kako se te stvari delajo.”
Posekano obrežje. Foto: Radio Slovenija/Matija Mastnak
Dela se bodo najverjetneje zavlekla
V sam gozd do zdaj še niso posegli, je pojasnil Andrej Strniša z Zavoda za gozdove. “Treba je biti pazljiv, zato je bil tudi tale ogled na terenu in razgovor z izvajalcem zelo koristen. Natančno smo se dogovorili, kje se bodo gibali stroji. Bo pa šlo za kombinirano sečno. To pomeni, da se drevo podre z motorno žago, potem pa se strojno obdela.”
A skoraj zagotovo do prvega marca, ko se zaradi gnezdenja ptic v ta prostor ne sme več posegati, dela ne bodo končali. Ta bodo lahko nadaljevala avgusta.
Je poseg nujen?
V Civilni iniciativi so prepričani, da ta poseg, zlasti v tako velikem obsegu, ni nujen. “Se v bistvu uničuje naravna pregrada, ki zadržuje pretok reke. To ni osamljen primer degradacije rek in kmalu ne bomo imeli več naravne zaščite. Takrat pa nam ne bo preostalo drugega, kot da zabetoniramo naše reke in jih zajezimo, s tem pa tudi razjezimo,” opozarja Nina Majcen.
Andrej Strniša z Zavoda za gozdove meni nasprotno. “Glejte, vsako drevo ima neko življenjsko dobo in ta odmrla lesna masa lahko v primeru visokih voda naredi kar krepko škodo dolvodno, torej je na neki način treba tudi to površino vzdrževati. Vodo zadržujejo predvsem zdrava drevesa, ko pa se ta posušijo in začnejo prhneti, je bolje, da jih odstranimo.” A Strniša ob tem dodaja, da morajo biti dela izvedena strokovno. Izkušnje kažejo, da se izvajalci ne držijo vedno navodil. Župan Janko Kos pravi, da šepa predvsem nadzor.
Oglas