Razplamtela kriza na Bližnjem vzhodu z nepredvidljivimi gospodarskimi posledicami vse bolj načenja položaj italijanske vlade premierke Giorgie Meloni, ki je do nedavnega veljala za eno najbolj naklonjenih Izraelu in se hkrati postavljala s tesnimi odnosi z ameriško republikansko administracijo. Po izjavah v zadnjih dneh, ki jih je mogoče razumeti kot kritiko Donalda Trumpa, je danes napovedala, da Italija ob »upoštevanju trenutnih razmer« ne bo samodejno podaljšala dvostranskega obrambnega sporazuma z Izraelom.
Memorandum, ki je začel veljati leta 2016, zajema širok nabor dejavnosti na obrambnem področju, od skupnih vojaških vaj in izmenjav med oboroženimi silami do tehnoloških raziskav in industrijskega sodelovanja, zasnovan pa je bil tako, da se samodejno podaljšuje vsakih pet let, razen če ena od strani od njega formalno odstopi.
Italijanska premierka Giorgia Meloni si še liže rane po porazu na nedavnem ustavnem referendumu. Foto Remo Casilli/Reuters
Kakor je za Delo poudarila direktorica Inštituta za mednarodne zadeve (IAI) v Rimu Nathalie Tocci, je začasna ustavitev izvajanja sporazuma veliko bolj kot s praktičnega pomembna s simbolnega oziroma političnega vidika, saj je to prvi primer, da je vlada Giorgie Meloni pritisnila na zavoro in se jasno distancirala od Benjamina Netanjahuja. Pomen te odločitve pa bi se lahko povečal, če se bo v prihodnjih mesecih odprlo širše vprašanje odnosov med Evropsko unijo in Izraelom z morebitno zamrznitvijo pridružitvenega sporazuma na čelu, čemur je Italija skupaj z Nemčijo doslej najbolj odločno nasprotovala. »Ta korak bi lahko pomenil začetek večje italijanske pripravljenosti, da razmisli o pogojevanju odnosov do Izraela,« je dejala.
Podobno interpretacijo je podala posebna poročevalka Združenih narodov za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese. »Če bo potrjeno, bo to prva odločitev italijanske vlade za ustavitev genocida v Palestini. Znak, da so prizadevanja pravnikov in državljanov obrodila sadove,« je zapisala na omrežju x.
Zasuk v odnosih
Giorgia Meloni je bila po napadih Hamasa in začetku genocida v Gazi jeseni 2023 zelo zadržana pri presojanju oziroma obsojanju Izraela. K odločnejšim tonom je niso spodbudili niti množični protesti v znak solidarnosti s Palestino, ki so se v tem obdobju vrstili v italijanskih mestih. Napetosti med državama so se izraziteje zaostrile šele v zadnjem tednu, ko je uradni Rim izraelski vojski očital, da je izstrelila opozorilne strele na konvoj italijanskih mirovnih sil ZN. Italija je v odziv na incident, v katerem sicer ni bil nihče poškodovan, na zagovor poklicala izraelskega veleposlanika.
Antonio Tajani v Libanonu. FOTO: Afp
V ponedeljek se je zgodba ponovila, le da v obratni smeri. Izraelsko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo italijanskega veleposlanika v Tel Avivu z zahtevo po pojasnilih glede izjav zunanjega ministra Antonia Tajanija. Ta je med obiskom v Bejrutu obsodil ofenzivo izraelske vojske, ki je od začetka marca v Libanonu zahtevala več kot 2000 smrtnih žrtev, ter opozoril na »nesprejemljive napade Izraela na civilno prebivalstvo«.
Politična računica
Razmere na Bližnjem vzhodu in zapora Hormuške ožine postavljajo pod vprašaj ne le odnose Giorgie Meloni z Izraelom, temveč tudi z Donaldom Trumpom. Italijanska premierka si je dolgo prizadevala za močno čezatlantsko zavezništvo, a napad na Iran je bil preveč celo za eno republikančevih najtesnejših evropskih zaveznic, ki si še vedno liže rane po porazu na marčevskem ustavnem referendumu.
Politično računico premierke, ki jo prihodnje leto čakajo parlamentarne volitve, ogrožajo predvsem gospodarska tveganja. Mednarodni denarni sklad je napoved rasti za leti 2026 in 2027 danes znižal na skromnih 0,5 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot januarja. Prav tako državljane skrbijo inflacijski pritiski.
Da se je bližina z Washingtonom, ki jo je premierka še pred kratkim predstavljala kot politični kapital, spremenila v breme, se očitno zaveda tudi sama. V govoru v parlamentu prejšnji teden se je skušala distancirati od Trumpa, ki ga je še januarja videla kot kandidata za Nobelovo nagrado za mir. »Kakor je običajno med zavezniki, moramo jasno povedati, ko se ne strinjamo,« je dejala. Ob tem je poudarila, da Italija ameriško-izraelske vojaške operacije v Iranu ni podprla, niti pri njej ni sodelovala. Za »nesprejemljive« je v ponedeljek označila tudi republikančeve puščice, uperjene proti papežu Leonu XIV.
Konec idile
Konec idile med Giorgio Meloni in ameriško vlado ni ostal neopažen niti na drugi strani Atlantika, kar je mogoče razbrati tudi iz današnjega intervjuja z Donaldom Trumpom v časniku Corriere della Sera. V njem je nekdanji zaveznici očital, da se je postavila na papeževo stran. »Ona je tista, ki je nesprejemljiva, saj ji ni mar, če ima Iran jedrsko orožje in bi lahko Italijo razstrelil v dveh minutah, če bi imel to možnost,« je dejal. Dodal je še, da o iranskem konfliktu z italijansko premierko nista govorila. »Ni več ista oseba in Italija ne bo nikoli več ista država. Priseljevanje ubija Italijo in vso Evropo,« ni skoparil s kritiko.
__________________
/
Članek je objavljen v okviru projekta SOS4Democracy, v katerem sodeluje medijska hiša Delo.
Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.