Pogled na Hormuško ožino iz Združenih arabskih emiratov. Foto: AP
V izjavi za iransko državno televizijo je vodja iranskega vojaškega centralnega poveljništva Ali Abdolahi dejal, da nadaljevanje zapore ZDA in ustvarjanje “negotovosti za iranska trgovska plovila in tankerje” pomeni uvod v kršitev premirja. “Močne oborožene sile Islamske republike ne bodo dovolile nadaljnjega izvoza iz Perzijskega in Omanskega zaliva ter Rdečega morja ali uvoza vanje,” je v izjavi dejal Abdolahi.
Oglas
Iran zaradi vojne, ki so jo proti njemu konec februarja začeli ZDA in Izrael, praktično zapira Hormuško ožino, ki povezuje Perzijski in Omanski zaliv.
Ameriška vojska: Zapora iranskih pristanišč se izvaja v celoti
Ameriško osrednje poveljstvo (Centcom) je predtem sporočilo, da ZDA izvajajo popolno zaporo iranskih pristanišč in da so popolnoma ustavile pomorsko trgovino z Islamsko republiko.
“Zapora iranskih pristanišč se izvaja v celoti, saj ameriške sile ohranjajo pomorsko premoč na Bližnjem vzhodu,” je na družbenem omrežju X sporočil poveljnik Centcoma admiral Brad Cooper.
Dodal je, da 90 odstotkov iranske trgovine poteka po morju, zato ZDA menijo, da so popolnoma ustavile gospodarsko dejavnost države. To je taktika pritiska, ki jo je napovedala Trumpova administracija.
Zaporo izvajajo tudi rušilci ameriške mornarice, opremljeni z vodenimi raketami, je Centcom sporočil v ločeni objavi na X. Ob tem navaja, da ima tipičen rušilec posadko več kot 300 mornarjev, ki so visoko usposobljeni za izvajanje ofenzivnih in defenzivnih pomorskih operacij.
ZDA so zaporo iranskih pristanišč začele izvajati v ponedeljek popoldne po srednjeevropskem času.
Centcom je tedaj pojasnil, da uveljavitev zapore pomeni, da lahko prestrežejo, preusmerijo ali zajamejo vsa plovila, ki bodo brez dovoljenja vstopila na zaprto območje ali ga zapustila, ne glede na to, pod katero zastavo bodo plula. Dodali so, da bodo ob ustreznem pregledu prečkanje dovolili ladjam s humanitarnimi pošiljkami, kot so hrana in zdravila.
Zapora ameriške mornarice naj bi veljala le za ladje, ki imajo kot začetno ali končno destinacijo navedeno iransko pristanišče, pri čemer ni jasno, kako bodo ZDA dejansko izvajale nadzor.
ZDA so uvedle zaporo Hormuške ožine oziroma iranskih pristanišč po pogajanjih z Iranom v Islamabadu. V Teheranu so predtem poudarili, da je ameriška zapora Hormuške ožine nezakonita in da pomeni piratstvo. Opozorili so še, da nobeno pristanišče v Perzijskem zalivu ne bo varno, če bodo ogrožena iranska pristanišča.
Donald Trump. Foto: EPA
Trump dejal, da se vojna proti Iranu “približuje koncu”
Predsednik ZDA Donald Trump je v intervjuju na televiziji Fox News dejal, da je vojna proti Iranu “blizu konca”. Omenil je možnost nadaljevanja pogajanj z Iranom v prihodnjih dneh. Medtem se nadaljuje ameriška zapora iranskih pristanišč.
V pogovoru na televiziji Fox News je Trump na vprašanje, ali je vojne med ZDA in Iranom konec, odvrnil: “Mislim, da se približuje koncu, da.”
Dejal je, da če se ne bi vojskoval proti Iranu, bi imela ta država do zdaj že jedrsko orožje. “In če bi imeli jedrsko orožje, bi vse tam naslavljali z ‘Gospod’. Tega pa ne želite početi,” je dejal.
Po njegovih besedah bi se vojna lahko kmalu končala, Iran pa bo potreboval 20 let, da obnovi, kar je bilo uničeno v ameriških in izraelskih napadih. “In nismo še končali,” je dodal. “Videli bomo, kaj se bo zgodilo. Mislim, da si zelo močno želijo dogovora.”
Mednarodna agencija za jedrsko energijo pri ZN-u je sicer sporočila, da ni dokazov, da bi Iran pred vojno razvijal jedrsko orožje.
Trump je medtem za ameriški časopis New York Post v torek dejal tudi, da bi se lahko mirovni pogovori “zgodili v prihodnjih dveh dneh”.
Nov krog pogajanj bi sledil pogovorom ameriške in iranske delegacije v Islamabadu konec tedna, na katerih niso dosegli dogovora glede Hormuške ožine in prihodnosti iranskega jedrskega programa.
Podpredsednik ZDA J. D. Vance, ki je bil na čelu ameriške delegacije, je sicer dejal, da so na pogovorih dosegli “velik napredek”, a da problema ne bodo rešili “čez noč”.
Policist na ulicah Teherana. Foto: Reuters
Trump pozval Kitajsko, naj Iranu ne dobavlja orožja
Trump je še dejal, da je kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu poslal pismo in ga pozval, naj Iranu ne dobavlja orožja, Ši pa je po njegovih besedah odgovoril, da Kitajska tega ne počne.
“Slišal sem, da Kitajska dobavlja orožje Iranu, to je očitno. Napisal sem mu pismo, v katerem sem ga pozval, naj tega ne počne, on pa mi je odgovoril, da tega v bistvu ne počnejo,” je Trump še dejal v pogovoru za Fox News.
Predsednik ZDA bo sredi maja obiskal Kitajsko in se sestal s predsednikom Šijem, potem ko so srečanje nekoliko zamaknili zaradi vojne proti Iranu.
Trump je na vprašanje, ali bodo premiki v zvezi z nafto, zlasti zaradi Irana, Venezuele in izjav o Kubi, kakor koli spremenili dinamiko srečanja. “Ne verjamem. On je tisti, ki potrebuje nafto, mi pa ne,” je odgovoril Trump. Poudaril je, da je bil vedno “zelo strog” do Kitajske, pri čemer je naštel različne ukrepe, ki so jih sprejele ZDA, vključno z visokimi carinami. Kljub temu pa s Šijem ohranjata dobre odnose, je dodal.
Na svojem družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal še: “Kitajska je zelo vesela, da bom trajno odprl Hormuško ožino. To počnem tudi zanje – in za ves svet. (…) Strinjali so se, da ne bodo pošiljali orožja v Iran. Predsednik Ši me bo močno objel, ko bom čez nekaj tednov prispel tja. Pametno in zelo dobro sodelujemo! Ali ni to bolje kot vojskovanje??? A NE POZABITE, da smo zelo dobri v bojevanju, če je treba – veliko boljši kot kdor koli drug!!!”
Trump je sicer v nedeljo zagrozil z uvedbo dodatnih 50-odstotnih carin na kitajsko blago, če bo Peking vojaško pomagal Irancem, potem ko so ameriški mediji prejšnji konec tedna poročali, da naj bi Kitajska Iranu dobavila pošiljko ročnih raketometov in načrtovala dobavo novega sistema zračne obrambe.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Gvo Džjakun je v torek dejal, da so ta poročila “v celoti izmišljena”, in napovedal protiukrepe v primeru uresničitve Trumpove grožnje z uvedbo carin.
Kitajska je ključna gospodarska partnerica Irana, saj kupi večino njegove nafte, vendar pa državi nimata sklenjenega nobenega dogovora o vojaškem sodelovanju, tako da več analitikov meni, da Peking odnos med državama dojema bolj poslovno. Kitajska ima močne gospodarske vezi tudi z drugimi zalivskimi državami in je bila kritična do iranskih napadov nanje v tej vojni, večkrat je pozvala k prekinitvi spopadov in vzpostavitvi dialoga.
FT: Iran ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu nadziral s kitajskim satelitom
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je skrivaj pridobila kitajski vohunski satelit, s pomočjo katerega je Teheran med vojno lahko vodil napade na ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu, pa kaže danes objavljena preiskava časopisa Financial Times (FT).
Zračne in vesoljske sile iranske revolucionarne garde so satelit TEE-01B pridobile konec leta 2024, potem ko je bil iz Kitajske izstreljen v vesolje, ob sklicevanju na razkrite iranske vojaške dokumente poroča FT. Satelit je izdelala in izstrelila kitajska družba Earth Eye.
Iranski vojaški poveljniki so satelit uporabili za nadzor ameriških vojaških lokacij v regiji. Po navedbah časopisa je satelit 13., 14. in 15. marca posnel fotografije vojaškega oporišča Princ Sultan v Savdski Arabiji. Ameriški predsednik Trump pa je 14. marca potrdil, da so bila na omenjenem oporišču zadeta ameriška letala.
Poleg vojaških oporišč je satelit nadzoroval tudi civilno infrastrukturo v Perzijskem zalivu, na primer kontejnersko pristanišče Hor Fakan ter elektrarno in obrat za razsoljevanje Kidfa v Združenih arabskih emiratih, eno največjih tovarn aluminija na svetu v Bahrajnu in mednarodno letališče Dukm v Omanu.
Zračne in vesoljske sile IRGC, pod katere spada iranski program za balistične rakete in letalnike ter vesoljski program, so plačale okrog 250 milijonov juanov (približno 31 milijonov evrov) za pridobitev nadzora nad satelitskim sistemom, kažejo dokumenti, ki jih je videl časopis. V skladu z dogovorom Irancem programsko opremo in omrežje za delovanje satelita na kopnem v času njegove življenjske dobe zagotavlja družba Emposat s sedežem v Pekingu.
Da je Iran z raketami in letalniki med vojno napadal sosednje države in hkrati uporabljal satelit, ki je bil izdelan na Kitajskem, utegne biti zelo občutljiva tema v regiji, poroča FT. Kitajska je namreč največja trgovska partnerica držav Perzijskega zaliva in največji kupec njihove nafte.
Kitajsko zunanje ministrstvo in ministrstvo za trgovino, družba Earth Eye ter Emposat se na prošnje časopisa za komentar niso odzvali. Prav tako se ni odzvala ameriška obveščevalna agencija Cia, iz Bele hiše pa so v odgovoru časopisu spomnili na nedavne besede Donalda Trumpa, da bo Kitajska naletela na “velike težave”, če bo Iranu dobavila sisteme zračne obrambe.
Iran zahteva odškodnino za uničenje v vojni
Iran zahteva odškodnino za uničenje, ki so ga povzročili napadi ZDA in Izraela. Veleposlanik Irana v ZN-u je v torek dejal, da mora pet regionalnih držav plačati odškodnino. Obtožil jih je, da so bila njihova ozemlja uporabljena za sprožitev napadov na Iran, poroča Al Džazira.
Iran omenja tudi, da bi odškodnino prejel v okviru protokola za plovbo skozi Hormuško ožino, ki bi vključeval pristojbino za ladje, ki bi tam plule.
Tiskovna predstavnica iranske vlade Fateme Mohadžerani je v torek dejala, da po prvotnih ocenah neposredna in posredna škoda, ki jo je utrpel Iran, znaša okoli 270 milijard dolarjev (229 milijard evrov).
Oglas