Na Akropoli v Atenah so zaradi vročinskih valov že omejile število ur obiska. Foto: EPA
Vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi so grožnja kulturnim znamenitostim, ki privabijo na sto tisoče turistov. Zato je grško ministrstvo za kulturo na podlagi triletne študije, ki so jo izvedle nekatere vodilne znanstvene ustanove v državi, opredelilo 19 arheoloških znamenitosti, ki nujno potrebujejo zaščito pred okoljskimi grožnjami. Do leta 2030 naj bi okrepili zaščito tudi nekaterih drugih.
Oglas
Znanstveniki narodne univerze v Atenah so od leta 2022 do 2025 skupaj z nacionalno raziskovalno fundacijo preverjali preteklo in sedanje klimatsko in geološko stanje na omenjenih 19 najdiščih z namenom ugotavljanja obstoječe škode in ocene potencialne ranljivosti za ekstremno vremensko dogajanje v prihodnosti.
Vse pogostejši gozdni požari, vročinski valovi ter poplave v Grčiji ogrožajo številna arheološka najdišča. Foto: Reuters
Grčija je polna znamenitosti, ki jih je najti po vsej državi, državi pa prinašajo milijone evrov prihodkov od turizma. Marsikatera arheološka najdišča so precej odročna, nahajajo se na podeželju, grške oblasti pa opozarjajo, da je treba izdelati načrte v primeru potreb po množični evakuaciji turistov.
Razmere so skrb vzbujajoče
Požari, na primer, pogosto ogrožajo Olimpijo, rojstni kraj antičnih olimpijskih iger z znamenitim stadionom, svetiščem in muzejema, ki po besedah župana občine Olimpija Aristidesa Panagiotopoulosa zahteva “stalno budnost”. “Razmere so skrb vzbujajoče, območje antične Olimpije je obsežno, z velikimi površinami zelenja ter gosto, pogosto neurejeno, samoraslo vegetacijo,” je dejal.
Med znamenitostmi, ki so jih opredelili kot potrebne dodatnih ukrepov za zaščito pred podnebnimi spremembami, je tudi antično gledališče v Delfih, kjer obstaja nevarnost skalnih podorov, prav tako svetišče v Dionu ob vznožju gore Olimp, ki je poplavno ogroženo.
Leta 2007 so gozdni požari v Olimpiji opustošili naravno okolje okoli arheološkega najdišča in v širši regiji Elida zahtevali več kot 40 smrtnih žrtev. Panagiotis Lattas, vodja gozdnega gospodarstva v regiji Elida, je povedal, da so v zadnjih letih na tem območju izbruhnili veliki požari tudi v letih 2021, 2022 in 2024.
Več vegetacije, večja nevarnost v primeru požarov
Po Lattasovih besedah so obilne padavine letos dodatno spodbudile rast vegetacije, ki jo bo treba pred sezono gozdnih požarov odstraniti tako na urbanih kot kmetijskih območjih. Letos bo vegetacija zaradi zelo velike količine padavin (približno 40 odstotkov nad letnim povprečjem) še posebej visoka, kar ob pričakovani vročini in suši poleti pomeni še posebno nevarnost, je dejal.
Najbolj priljubljena arheološka znamenitost v Atenah ostaja atenska Akropola, kjer so oblasti zaradi vročinskih valov že omejile število ur obiska. S tem so želele obiskovalce zaščititi pred ekstremno visokimi temperaturami v najbolj vročih urah dneva. Ker pa se pogostost naravnih nesreč povečuje, se porajajo zahteve po intenzivnejših ukrepih.
Delfski tolos – tudi v Delfih obstaja nevarnost skalnih podorov. Foto: EPA
Številnim najdbam grozi erozija
Znanstveniki atenske univerze so poleg Olimpije, Delfov in Diona pregledali tudi arheološka najdišča Brauron pri Atenah, Filipi na severovzhodu države, Mikene, Messene, Mistra ter tempelj Apolona Epikurijskega na Peloponezu, minojske palače, vključno s Knososom, na Kreti, mesto Rodos, pa tudi otok Delos ter svetišče Herajon na Samosu, ki jima grozi erozija.
40 lokacij do leta 2030
Projekt je vreden približno 20 milijonov evrov, financiran pa je bil z evropskimi in nacionalnimi sredstvi, Nacionalni observatorij v Atenah in raziskovalni center Demokritos pa sta zanj prispevala tudi raziskave glede vremena, gozdnih požarov in odpornosti zgradb. Do leta 2030 želijo po besedah grške ministrice za kulturo Line Mendoni zajeti 40 lokacij.
Lina Mendoni je opozorila, da ima Grčija izjemno visoko gostoto in široko geografsko razporeditev znamenitosti na prostem, ki so neločljivo povezane s pokrajino in izpostavljene temperaturnim nihanjem, povečani vlagi, močnim padavinam in vetru. Kot je dejal marca na konferenci v Atenah, klimatske spremembe navadno ne ustvarjajo novih tveganj iz nič, pač pa povečujejo intenzivnost obstoječih.
Župan občine Delfi Panagiotis Tagalis je dejal, da so skalni podori na cesti Amfisa-Livadija novembra 2024 povzročili resne težave pri dostopu do arheološkega najdišča in muzeja v Delfih, ne le za turiste, ampak tudi za prebivalce, zaposlene ter obiskovalce širšega območja. Ministrstvo za kulturo je ob strminah nad najdiščem namestilo zaščitne mreže, občina pa očistila bližnjo podeželsko cesto, ki zdaj služi kot nadomestna zasilna pot za manjša vozila.
Sledi požara, ki je avgusta lani izbruhnil na območju Keratee, v bližini antične Olimpije. Foto: EPA
Kot navaja ministrstvo za kulturo, naj bi že letos na 21 lokacijah dobavili nove požarne senzorje ter pripravili načrte za požarno varnost za več kot 60 arheoloških najdišč.
Po uradnih statističnih podatkih je antična Olimpija leta 2024 privabila več kot 300.000 obiskovalcev. Knosos jih je imel več kot milijon, Delfi pa več kot 290.000. Še pred dvajsetimi leti je bilo na zavarovanih območjih povsem prepovedano urejati protipožarne preseke, je dejala ministrica Mendoni in dodala: “Na srečo se je miselnost danes spremenila.”
Oglas