ZBS že četrto leto zapored s svojo kampanjo »Pazi.se, izobrazi se!« ozavešča uporabnike in jih opremlja z znanjem za prepoznavanje tveganj. Pod okriljem ZBS kampanja združuje vse banke in hranilnice v Sloveniji ter si prizadeva povečati zavedanje o spletnih prevarah, okrepiti digitalno pismenost in ponuditi konkretne, praktične nasvete za pravočasno prepoznavanje tveganj.
Po podatkih SI-CERT je bilo namreč leta 2025 v Sloveniji obravnavanih 6196 kibernetskih incidentov, od tega 778 zahtevnejših, kar kaže na porast kompleksnejših napadov.
Spletna stran kampanje tako ponuja konkretne, praktične nasvete za pravočasno prepoznavanje tveganj in opozorila pred najpogostejšimi pastmi. Na voljo so tudi navodila, kako zaščititi svoje podatke in prihranke, preden pride do morebitne škode.
Sporočilo kampanje zbuja pozornost z alarmantno visokimi zneski finančnih škod.
Spletne in telefonske prevare so danes v porastu
Nevarnosti pa niso omejene le na e-pošto ali SMS-sporočila. Pogosti so tudi lažni telefonski klici, pri katerih se prevaranti predstavljajo kot bančni uslužbenci, uslužbenci zaupanja vrednih institucij ali kot tehnična podpora.
Policija, finančne institucije in SI-CERT posebej opozarjajo na primere, ko goljufi z lažnimi sporočili in klici pridobijo dostop do spletne banke in izpraznijo bančne račune žrtev.
Ob tem goljufom pomagajo vse bolj sofisticirana orodja umetne inteligence, saj omogočajo ustvarjanje glasovnih sporočil in videoposnetkov, ki lahko delujejo kot pristna komunikacija s prijatelji, znanci in celo bankami. Goljufi sporočila prilagodijo posamezniku, zato takšen pristop hitro ustvari občutek zaupanja.
Na udaru pa niso le posamezniki. Še posebej ranljiva so mala in srednje velika podjetja, saj njihova varnostna zaščita pogosto ni na enaki ravni kot pri velikih korporacijah. Ob tem so ena največjih groženj prevare z lažnim predstavljanjem (BEC), pri katerih napadalci posnemajo direktorje ali poslovne partnerje in zahtevajo nujna plačila na spremenjene bančne račune.
Takšni napadi so zelo učinkoviti, saj temeljijo na zaupanju in realnih poslovnih odnosih. Pogosti so tudi phishing napadi ter prevare pri spletni prodaji in dobavah, pri katerih prevaranti ciljajo na zaposlene v podjetjih. Takšne prevare pa lahko podjetjem povzročijo hude finančne izgube.
Svoje nasvete je v pogovoru s Klemnom Slakonjo delil Iztok Sušnik, član Delovne skupine za preprečevanje prevar pri plačilih pri Združenju bank Slovenije:
Varna raba spleta
ZBS ob tem poudarja, da sta za osnovno zaščito na spletu pomembni uporaba edinstvenih, močnih gesel in dvostopenjska prijava. Aplikacije in naprave morajo biti redno posodobljene, na sumljiva sporočila ali klice, ki zahtevajo osebne podatke, pa naj uporabniki ne odgovarjajo.
V primeru najmanjših dvomov svetujejo preverjanje identitete pošiljatelja ali klicatelja prek uradnih kontaktov banke ali hranilnice.
Več nasvetov, primerov prevar in pogovorov s strokovnjaki najdete na spletni strani pazi.se.
Naročnik oglasne vsebine je Združenje bank Slovenije