Pred Zdravstveno postajo Borovnica, ki spada pod vrhniški zdravstveni dom, so se ljudje zaradi strahu, da bi ob upokojitvi prejšnje in prihodu nove zdravnice ostali brez izbranega osebnega zdravnika, začeli zbirati že v torek zvečer, do naslednjega jutra pa je nastala dolga vrsta ljudi. Na koncu so bili sicer opredeljeni vsi čakajoči. Foto: Borut Živulović/BOBO

Pred Zdravstveno postajo Borovnica, ki spada pod vrhniški zdravstveni dom, so se ljudje zaradi strahu, da bi ob upokojitvi prejšnje in prihodu nove zdravnice ostali brez izbranega osebnega zdravnika, začeli zbirati že v torek zvečer, do naslednjega jutra pa je nastala dolga vrsta ljudi. Na koncu so bili sicer opredeljeni vsi čakajoči. Foto: Borut Živulović/BOBO

Vlada, ki sicer od ustanovitve novega sklica DZ-ja opravlja le še tekoče posle, je na redni tedenski seji sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih za njeno izvajanje in obsegu sredstev za leto 2026. “Ker dogovor med deležniki – se pravi med plačnikom, izvajalci in ministrstvom – ni bil sklenjen do konca novembra, mora vlada v skladu z zakonom sprejeti uredbo,” je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Oglas

Pojasnila je, da sprejeta uredba v osnovi temelji na uredbi iz lanskega leta, vlada pa je ob tem sprejela nekatere ukrepe, ki posodabljajo zdravstveni sistem. “Kot prvo smo sprejeli nekatere specifične širitve programov za specifična področja, ki jih je kar nekaj,” je pojasnila ministrica. Izpostavila je programe, ki bodo omogočili uporabo nove medicinske opreme, v katero je vlada investirala lani. Uredba je sicer po njenih navedbah morala biti sprejeta predvsem zato, da lahko izvajalci zdravstvenih storitev učinkoviteje načrtujejo svoje dejavnosti.

Že ob prihodu na redno tedensko sejo vlade je ministrica sicer ocenila, da je bila krepitev javnega zdravstva, ki je bila ena od temeljnih koalicijskih prioritet, uspešna. “Kot veste, je tudi ustavno sodišče večino odločitev, ki smo jih sprejeli v zakonodaji, potrdilo,” je dejala. Poudarila je tudi, da število zdravnikov in drugega osebja v javnem zdravstvenem sistemu narašča. “Čakalne dobe so se na prvi pregled skrajšale, število čakajočih, predvsem nedopustno dolgo, je padlo, čeprav se je število pacientov v sistemu povečalo,” je naštela.

“Imamo dobre prakse v številnih ZD-jih, kjer čakalnih vrst ob menjavi zdravnikov ni”

V odgovoru na vprašanje, kako komentira dogajanje v občini Borovnica, kjer je pred tamkajšnjo zdravstveno postajo ZD-ja Vrhnika v sredo nastala dolga vrsta čakajočih za vpis pri novi zdravnici, je poudarila, da so za vse ZD-je odgovorne občine. Dodala je, da se zdravniki v ZD-jih menjajo pogosto – vsako leto po njenih navedbah pogoje za upokojitev izpolni približno 80 družinskih zdravnikov, številni pa tudi menjajo delovno mesto – in da je naloga ZD-ja, da prenos pacientov na novega zdravnika organizira tako, da ljudje ne čakajo.



Sorodna novica
Novo družinsko zdravnico v Borovnici ob začetku dela pričakala dolga vrsta ljudi

“To, kar se je zgodilo včeraj, ni primerno, ni dopustno. Če bi bilo tako vsakič, ko se zdravnik zamenja, bi imeli velikokrat čakalne vrste pred zdravstvenimi domovi. Ampak očitno se v tem zdravstvenem domu niso pravilno organizirali. Imamo dobre prakse v številnih zdravstvenih domovih, kjer teh čakalnih vrst ob menjavi zdravnikov ni,” je še dodala.

Na novinarski konferenci po vladni seji je poudarila, da smo podobne prizore dolgih vrst pred zdravstvenimi domovi v preteklosti že videli v nekaterih drugih občinah, a da v veliki večini primerov ob menjavah zdravnikov pred ZD-ji vrst ni. “Kar dokazuje, da je dejansko to stvar organizacije, komunikacije, direktorja oziroma direktorice zdravstvenega doma,” je poudarila.

Mogoča rešitev bi bila tudi, da bi vse paciente, ki so opredeljeni pri zdravniku, ki odhaja, samodejno prenesli na novega zdravnika, pacientu pa bi ostala možnost, da se naknadno izpiše. Kot je dejala Prevolnik Rupel, bi s tem ohranili pravico pacienta do proste izbire zdravnika, saj bi se lahko po samodejnem prenosu vsak pacient odločil, da pri novem zdravniku ne bo opredeljen. A če bi želeli prenos pacientov urediti sistemsko, bi morali sicer po navedbah ministrice spremeniti dva zakona – zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter zakon o pacientovih pravicah. “Kot veste, je sicer zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju trenutno ustavljen, tako da te rešitve ni mogoče v kratkem času sprejeti,” je dodala.

Ministrica večurno čakanje na vpis k zdravniku označila za nedopustno

Oglas