Generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal in glavni izvršni direktor GZS-ja Mitja Gorenšček. Foto: Tadej Kreft, GZS
Delodajalci so v skupni izjavi že v sredo odločno podprle predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil t. i. tretji blok, stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica.
Oglas
“Tega zakona nikakor ni mogoče razumeti kot zakon za bogate,” je v izjavi za javnost poudarila generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal in se odzvala na komentarje stranke Levica. S predlaganim zakonom se nikomur ničesar ne jemlje, je dodala. V GZS-ju si prizadevajo predvsem za to, da bi bilo poslovno okolje v Sloveniji bolj predvidljivo, pregledno in primerljivo z ostalimi članicami EU-ju.
“Predlog je zelo jasno sporočilo, da s tem zakonom spreminjamo smer razvoja Slovenije, od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov,” je dodala. Po treh letih večinoma dodatnih obremenitev ga vidi kot pravo osvežitev.
Razbremenitve v predlogu zakona so po prepričanju GZS-ja nujne in pravočasne. “Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih utrpelo padce pri vseh pomembnih kazalcih. Nujno je, da Slovenija ta trend razvoja našega gospodarstva obrne navzgor,” je opozorila Nahtigal.
Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji lažje ohranjali javno zdravstvo, šolstvo, vlaganje v infrastrukturo ter poskrbeli tudi za najstarejše in najranljivejše, je ponovila stališče delodajalske strani.
Med ukrepi v zakonu GZS posebej pozdravlja predlagano uvedbo kapice na socialne prispevke pri 7500 evrih bruto, saj da gre pri t. i. socialni kapici za preizkušen ukrep, ki ga imata že dve tretjini držav srednje in vzhodne Evrope. Bi pa želeli na GZS-ju do leta 2030 kapico postopno znižati na 6000 evrov.
Kot pozitivno vidijo tudi predlagane spremembe ureditve t. i. normiranih espejev in uvedbo mikro espejev. Ta ureditev je smiselna predvsem za določene poklice in obrtnike, v nadaljevanju pa bo potrebna celovita prenova statusa normiranca, je dejala Nahtigal. Moramo pa biti pri tem po njenih besedah zelo pozorni, da ne bo nadomeščanja rednih zaposlitev s samozaposlitvijo.
Pozdravljajo tudi predlog glede možnosti prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, saj da s tem dodatno spodbujamo starejše, ki želijo in lahko delajo dlje ter pomagamo podjetjem pri zagotavljanju prepotrebne delovne sile. Je pa treba paziti, da s tem ne bomo ustvarili prevelike razlike med dohodki mladih in starejših zaposlenih, je opozorila.
Znižanje DDV-ja na energente GZS razume bolj kot protikrizni ukrep, smiselno se jim zdi tudi znižanje DDV-ja na določene prehranske izdelke, pri čemer bi se bilo smiselno za to odločiti, ko se bodo res dvignile cene hrane nad razumno raven, in temeljito premisliti, za kakšno število izdelkov bi davek znižali.
Obravnava zakona na ESS-ju je preuranjena
Sorodna novica
Delodajalci soglasno podpirajo interventni razvojni zakon. Levica: To je zakon za bogate.
Glavni izvršni direktor GZS-ja Mitja Gorenšček je medtem poudaril, da za GZS glede tega, ali naj gre tudi poslanski predlog zakona skozi obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ni dileme.
“Vse pomembne teme, ki prinašajo spremembe v slovensko družbo, morajo biti deležne obravnave na ESS-ju,” je podčrtal. ESS oz. njegovi člani po Gorenščkovih besedah tako pričakujejo, da bodo šle vse zakonske spremembe, ki se dotikajo standarda zaposlenih in državljanov Slovenije, skozi sito socialnih partnerjev.
Ob tem je pripomnil, da se mu zdi obravnava že na petkovi seji ESS-ju preuranjena. Državni zbor niti še ni do konca konstituiran, socialni partnerji uradnega predloga zakona, ki je vložen po rednem postopku, še niso prejeli, prav tako še ni opredelitve vlade do njega. Zato se boji, da bo razprava v petek nekoliko okrnjena.
Predlagal bo, da se uradna obravnava prestavi, a sindikalna stran po njegovih besedah vztraja pri takojšnji obravnavi. Takšno hitenje ga preseneča, v njem pa vidi znak strahu in negotovosti.
Za posledico bi to lahko imelo slabšo kakovost same obravnave. Bo pa predvidoma v petek v vsakem primeru na sejo ESS-ja prišel prvopodpisani pod predlog Janez Cigler Kralj in ESS-ju predstavil namene predlagateljev ter naslednje korake.
ZDS socialne partnerje poziva k spremembi odnosa do gospodarstva
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je pred petkovo izredno sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) opozorilo na vse bolj očitne posledice energetske in gospodarske krize ter padanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki se po njihovih navedbah vse bolj odražajo tudi v blaginji zaposlenih.
Ker bo osrednja tema seje predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, v ZDS-ju socialne partnerje pozivajo k spremembi odnosa do gospodarstva. Poudarjajo, da je le zdravo in uspešno gospodarstvo temelj socialne države in ne zgolj vir proračunskih prihodkov.
Predlog interventnega zakona v ZDS-ju ocenjujejo kot premik v pravo smer, saj prinaša manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela ter več predvidljivosti in konkurenčnosti. Ob tem opozarjajo, da zakon ne odpira vseh ključnih vprašanj, kot so absentizem, minimalna plača, razbremenitev stroškov dela in hitrejše zaposlovanje tujih delavcev.
Glede predloga interventnega zakona o dolgotrajni oskrbi v ZDS-ju podpirajo začasno stabilizacijo sistema, a le ob jasnih, merljivih in časovno omejenih rešitvah ter brez vzpostavljanja trajnih finančnih obveznosti za delodajalce.
Slovenski tehnološki forum pozdravlja možnost uvedbe socialne kapice
Slovenski tehnološki forum, združenje visokotehnoloških podjetij, ki nastopajo na globalnem trgu, podpira spremembe, ki bodo davčni sistem v Sloveniji naredile bolj konkurenčen, tako z vidika zaposlenih kot podjetij. Pri tem pa so v sporočilu za javnost spomnili na svoje stališče, da se je treba kakršnih koli davčnih sprememb lotiti celovito in s strateškim premislekom. Pri tem mislijo tako na spremembe stopenj obdavčitve kot na poenostavitev preveč zapletenega in administrativno zahtevnega in dragega davčnega sistema.
“V predvolilnem času se je večina političnih strank strinjala, da so nujni čimprejšnji ukrepi pri razbremenjevanju plač srednjega razreda, zato je predlog za uvedbo zgornje meje prispevkov za vse zavezance ali, kot se omenja, razvojna kapica, korak v pravo smer. Ne smemo pa ostati samo pri tem, ko govorimo o razbremenitvi plač,” je v luči predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije t. i. tretjega političnega bloka zapisala direktorica foruma Barbara Kranjc.
Kapice na socialne prispevke v združenju ne vidijo kot kaprico, ampak kot enega od odločilnih dejavnikov za ohranjanje obstoječih oziroma ustvarjanje novih delovnih mest, ki so gonilo razvoja, inovativnosti, znanja in večje produktivnosti ter izboljšanja privlačnosti Slovenije za strokovnjake in talentirane mlade od doma in iz tujine.
Ocenjujejo pa, da predlagana meja kapice pri 7500 evrih bruto plače razbremenjuje predvsem menedžersko raven, velika večina prejemkov inženirjev, razvojnikov in podobnih poklicev pa tega ne bo občutila.
Zavzemajo se tudi za bolj razvojno naravnan sistem dohodnine. Trenutni namreč progresivno obdavčuje delo in manj kapital ter premoženje, so navedli. Po njihovem prepričanju je treba trenutne dohodninske razrede posodobiti, in sicer odpraviti najvišjega, ostale stopnje pa znižati. Pri tem se zavzemajo za redno usklajevanje oz. indeksiranje zneskov meja dohodninskih razredov ter splošne dohodninske olajšave do višine, ki pokriva minimalne življenjske stroške.
Pri samostojnih podjetnikih z normiranimi stroški, t. i. normirancih, so poudarili, da spremembe sistema v zadnjih letih niso celostno obravnavale vseh slabosti in anomalij, ki so se pokazale skozi leta. Ena takšni je nujnost primerljive in pravičnejše davčne obravnave vseh oblik dela po načelu vsako delo šteje. Spremembe v smeri progresivne obdavčitve t. i. normirancev gredo v pravo smer, še vedno pa se zavzemajo za poglobljen premislek in celostno prenovo tega sistema.
Ob tem znova poudarjajo zahtevo za uvedbo obvezne javne objave letnih poročil oz. izkazov poslovanja v registru Ajpesa tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in se odločijo za vstop v sistem normiranih odhodkov, podobno kot to velja za druge pravne osebe.
Med slabostmi slovenskega davčnega sistema poleg omenjenih obremenitev višjih oz. visokih plač omenjajo še sistem davka od dohodkov pravnih oseb, ki ob številnih izjemah in olajšavah dejansko privede do precej nižjih efektivnih davčnih stopenj. Ne dovolj učinkovit se jim zdi tudi sistem pobiranja DDV-ja, obdavčevanje nepremičnin pa prenizko.
Kot prvi cilj sprememb vidijo pregleden in razumljiv davčni sistem, ki se ne bo stalno spreminjal in ki bo tudi z vidika vodenja in nadzora enostaven in stroškovno vzdržen.
GZS bi socialno kapico uvedel pri 6000 evrih bruto plače. Foto: Shutterstock
Združenje občin želi tudi interventne ukrepe za občine
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je obravnavalo tudi predsedstvo Združenja občin Slovenije, ki meni, da bi morali interventne ukrepe pripraviti tudi za občine.
Trenutno določena povprečnina za leto 2026 je po njihovih navedbah prenizka in ne odraža dejanskih stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog občin, kar je aktualna situacija še poslabšala.
Poudarili so, da je zadostna višina povprečnine nujni pogoj za finančno stabilnost občin, nemoteno izvajanje javnih služb ter tudi ohranjanje investicijske aktivnosti v lokalnih skupnostih. Ob tem pa so napovedali, da bo združenje pristojnim predlagalo ustrezen dvig povprečnine za drugo polovico leta 2026 in za prihodnje leto. Predlog za dvig povprečnine bodo posredovali vladi in DZ-ju.
Obravnavali so tudi predloge za vključitev v koalicijsko pogodbo za obdobje 2026-2030, ki se vežejo na nadaljnji razvoj lokalne samouprave. V predsedstvu združenja občin so izpostavili potrebo po samostojnem resorju za kohezijo, regionalni razvoj in lokalno samoupravo, kot tudi zagotovitvi realnega financiranja občin tako, da se povprečnina določa na podlagi dejanskega izračuna stroškov, občinam pa se zagotovi ustrezno financiranje vseh novih nalog, ki so nanje prenesene.
Prav tako želijo, da se zagotovi dolgoročno in predvidljivo financiranje investicij v javno infrastrukturo, krepitev kadrovskih zmogljivosti, poenostavitev postopkov in zmanjševanje administrativnih bremen, procese decentralizacije in regionalnega razvoja pa naj se nadaljuje, in sicer predvsem z aktivnostmi na področju uvedbe pokrajin.
Člani predsedstva združenja so razpravljali tudi o predlogu zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev in predlogu sprememb zakona, ki ureja lekarniško dejavnost, so še sporočili.
Kaj bi uvedel razvojni zakon?
Cilj predloga zakona je po navedbah njegovih avtorjev interventno znižati davčno obremenitev na področju dohodnine, prispevkov in DDV-ja za temeljne dobrine, zmanjšati administrativne obremenitve na področju malega podjetništva in sobodajalstva ter izboljšati dostopnost storitev v javnem zdravstvenem sistemu.
Predlog razvojnega zakona med drugim predvideva znižanje DDV-ja na pet odstotkov za 15 osnovnih živil in za brezglutenska živila ter začasno, za obdobje devetih mesecev, znižanje DDV-ja na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.
Na področju normiranih podjetnikov predlog določa zgornjo mejo vstopa v sistem za polne normirance pri 150.000 evrih letnih prihodkov. Davčna stopnja bi znašala 20 odstotkov, normirani odhodki pa bi se priznavali progresivno, z uvedbo stopničaste progresije priznanih normiranih odhodkov.
Med predlaganimi ukrepi je tudi ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, popoldanski espeji in dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Med ukrepi sta še možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti, uvedba mikro espeja in začasna neuporaba novega zakona o gostinstvu do konca letošnjega leta.
Uvedba mikro espeja predvideva nižje prispevke za samozaposlene in kmete s prihodki do višine bruto minimalne plače, to je približno 18.000 evrov letnih prihodkov. Namesto zdajšnjih okoli 650 evrov mesečnih prispevkov bi ti plačevali 250 evrov.
Možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti je predvidena tako, da se pogodba o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev prekine, nato pa se lahko sklene nova pogodba o zaposlitvi.
Oglas