Uredba, ki jo je sprejela vlada, bo podlaga za določitev seznama občin s splošno omejitvijo dejavnosti zasebnih ponudnikov nastanitev na 60 dni. Foto: Pixabay
Uredba o metodologiji za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028 določa merila, kazalnike in metodologijo za prepoznavanje občin, kjer obstaja povečano tveganje, da kratkotrajno oddajanje stanovanj negativno vpliva na dostopnost stanovanj, so zapisali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Oglas
V občini, ki je na seznamu občin z visokim tveganjem, se oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju lahko opravlja največ 60 dni v koledarskem letu. A zakon o gostinstvu, na katerem temelji omenjena uredba, občinam omogoča, da lahko časovni obseg kratkotrajnega oddajanja določijo s splošnim aktom, in sicer od 30 do 270 dni v koledarskem letu.
Kot so zapisali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, morata biti za uvrstitev med občine z visokim tveganjem hkrati izpolnjeni dve merili – visoka nedostopnost stanovanj in velik obseg oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem.
Nedostopnost stanovanj bodo ugotavljali na podlagi primerjave median cen nepremičnin v občini z državnimi povprečji, obseg kratkotrajnega najema pa na podlagi razmerja med številom prenočitev in številom prebivalcev.
Kot so poudarili na ministrstvu, uredba temelji na uradnih in primerljivih podatkih, ki jih zagotavljata državni statistični urad in Geodetska uprava RS. “Sama po sebi ne uvaja omejitev, temveč omogoča identifikacijo občin, kjer lahko občine na podlagi zakonskih pooblastil sprejemajo ukrepe, prilagojene lokalnim razmeram,” so namen uredbe še pojasnili na ministrstvu.
Spomnili so, da je bilo gradivo pred sprejemom v javni obravnavi, v katero so bili vključeni ključni deležniki.
Sorodna novica
Prevolnik Rupel: Kar se je zgodilo v Borovnici, ni primerno, ni dopustno
Sobodajalci: Merila strokovno vprašljiva in kaznujejo turistično uspešne občine
Sobodajalci so do uredbe kritični. V Združenju sobodajalcev Slovenije opozarjajo, da so merila strokovno vprašljiva in da kaznujejo turistično uspešne občine – od Ljubljane do gorenjskih, obalnih, pa tudi posoških občin. Dodajajo, da se omejitve uvajajo brez jasne analize finančnih učinkov na državni proračun in lokalne proračune, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj.
“V občini Piran na podlagi uveljavitve teh kriterijev in te uredbe ocenjujemo za več kot trideset milijonov evrov neposredne škode za lokalno gospodarstvo in tudi osem milijonov evrov škode za sam državni proračun od pobranih davkov. Tako da s tega vidika je ukrep popolnoma nerazumljiv in ne razumemo, kako ga lahko podpira v tem času finančne stiske, proračunskega primanjkljaja tudi finančni minister Boštjančič,” je za Radio Slovenija dejal Tadej Cotič.
In kaj uredba pomeni za letošnjo in prihodnje sezone? “To sezono bodo imeli popolno negotovost pri zbiranju rezervacij, pod vprašajem bodo kakršne koli investicije v dvig kakovosti nastanitev in s tega vidika lahko ocenjujemo, da se bo povečal delež opravljenih dejavnosti na črno, kar pomeni tako izpad dohodkov kot nelojalno konkurenco za vse tiste, ki bi hoteli delati legalno,” še opozarja Cotič.
Sorodna novica
GZS: Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razumeti kot zakon za bogate
Uredba je v delu, ki določa merili za uvrstitev med občine z visokim tveganjem, po oceni sobodajalcev sama po sebi statistični absurd, saj metodologija za izkaz visokega odklona predpostavlja že izpolnjevanje samega nacionalnega povprečja prodajnih cen nepremičnin in deleža prenočitev pri zasebnikih, so sobodajalci zapisali na svoji spletni strani.
Pričakujejo ustavno presojo uredbe in se zavzemajo za moratorij za zakon, ki jo uvaja
V združenju ponavljajo, da je časovno omejevanje oddajanja nepremičnin ustavno sporno, pri čemer so spomnili, da je zakon o gostinstvu, ki je tudi podlaga za uredbo, na pobudo državnega sveta v ustavni presoji. Pričakujejo tudi ustavno presojo uredbe, na kar je po njihovih informacijah zaradi posega v lokalno samoupravo pripravljenih približno 10 občin.
Zavzemajo se za moratorij za zakon, kar so v predlog interventnega zakona vključile tudi stranke t. i. tretjega političnega stebra – NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca. “Moratorij, ki bi tudi določitev seznama občin s časovno omejitvijo dejavnosti odložil za eno leto, je sistemska nuja,” so poudarili.
Oglas