Rozga. Foto: Zavod za varstvo narave, območna enota Kranj
Tujerodne invazivne rastline predstavljajo vse večji problem tudi za naše okolje in naravo, saj je njihovo nenadzorovano širjenje lahko povezano tudi z dolgoročnimi posledicami. Med invazivnimi rastlinami so tudi okrasne, tujerodne rastline, ki se z vrtov in drugih javnih zasaditev nenadzorovano širijo v naravo, v gozdove in ob vodotoke, kjer povzročajo škodo naravi in gospodarstvu, lahko pa vplivajo tudi na zdravje ljudi. Zato si tudi naša država prizadeva za večje prepoznavanje in zmanjševanje posledic tujerodnih okrasnih invazivk.
Oglas
Strokovnjaki z različnih področij, tudi predstavniki občin in ministrstev, so soglasno izdelali prvi Semafor invazivnosti okrasnih rastlin, ki predstavlja sistemski okvir razvrščanja rastlin, obenem pa je dragocen pripomoček pri njihovi prepoznavi. Prav večja ozaveščenost, prepoznavanje invazivnih okrasnih rastlin, odgovorna izbira in odgovorno odlaganje so bili vodilo strokovnjakov, ki so na podlagi analize 300 najbolj prodajanih okrasnih rastlin pripravili oceno tveganja invazivnosti.
Invazivnim okrasnim rastlinam, pravi izbiri in odgovornemu odlaganju je bil namenjen tokratni Studio ob 17.00 na Prvem programu Radia Slovenija. Poslušate ga lahko spodaj.
Črni seznam so dolgo usklajevali
Sonja Rozman, vodja kranjske območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, pojasnjuje, da so na semaforju trije seznami: črni seznam invazivnih tujerodnih rastlin, oranžni seznam invazivnih tujerodnih rastlin in beli seznam priporočenih okrasnih rastlin. Črni in oranžni seznam je pet mesecev usklajevalo 215 strokovnjakov. Na črnem seznamu je dvanajst invazivnih okrasnih rastlin. Med njimi so številne znane in priljubljene, ki so se uporabljale, in se še danes, za zasaditve, okrasne vrtove, žive meje, tudi javne zasaditve. Med njimi so lovorikovec, ameriški javor, Thunbergov češmin, pavlovnija, sivi dren, bambusi, octovec. Rastline s črnega seznama so odsvetovane, ne pa prepovedane.
Črni seznam pa dopolnjujejo tudi invazivke pelinolistna ambrozija, kanadska in orjaška zlata rozga, enoletna suholetnica. Evropska zakonodaja, poudarja Sonja Rozman, pa že prepoveduje tujerodne invazivne vrste, med njimi znane papagajčke. Kot zanimivost, japonski dresnik, danes najbolj invazivna vrsta, je bila v devetnajstem stoletju najbolj priljubljena. “Novega japonskega dresnika si res ne želimo,” poudarja.
Lovorikovec. Foto: Zavoda za varstvo narave, območna enota Kranj
Tudi priljubljeni lovorikovec je invazivna rastlina
Semafor invazivnih okrasnih rastlin je del projekta LIFE OrnamentalIAS, ki bo potekal do oktobra 2029, vreden je 7,8 milijona evrov, neposredno pa ga sofinancira Evropska unija. Strokovnjaki, ki so soglasno oblikovali črni seznam invazivnih tujerodnih rastlin, upajo, da bo preventivno prepoznavanje tlakovalo pot k odgovornim odločitvam pri izbiri okrasnih rastlin.
“Izbira priporočenih okrasnih rastlin na belem seznamu je velika, potrebno pa bo novo zavedanje in prilagajanje izbire okrasnih rastlin v skrbi za naravo in okolje,” je prepričan direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak, kjer so že začeli zasajati prve serije zimzelenih listavcev. Te bi lahko uporabljali za oblikovanje živih mej in bi bili možna zamenjava za lovorikovec. Lovorikovec, trpežen in priljubljen na domačih vrtovih, je tudi invazivna okrasna rastlina. Hitro raste, vzgoja je enostavna, lovorikovci so pogosta izbira za živo mejo. V spremenjenih, toplejših zimah lovorikovec zlahka prezimi. Mastnak pa opozarja, da so ga ptiči že prenesli v naravo, tudi v gozd. Če se bo tam razširil, bo to velika motnja za naravo, saj je simbiotičen z bukovim gozdom.
Okrasne invazivne rastline so dejstvo, njihova zamenjava s priporočenimi rastlinami pa preventivni ukrep. Temu se bodo morali prilagoditi tudi krajinski arhitekti, arhitekti in drugi strokovnjaki. Andrej Strgar, pooblaščeni projektant Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije za področje krajinske arhitekture in urbanizma, se zaveda, da so strokovnjaki pred novimi izzivi. Načrtovanje in urejanje zasebnih in javnih površin se bosta morala prilagoditi tudi podnebnim spremembam. Zdaj bodo morale biti zasaditve vzdržne in trajnostne, takšne, da se bodo vzdrževale same. “Invazivne rastline, pa so lahko še tako lepe, lahko povzročajo spremembe v naravnem okolju, kar je slabo. Naša sreča pa je, da imamo dovolj žlahtniteljev, vedno se pojavijo nove rastline, tako da lahko najdemo zamenjavo,” pojasnjuje Strgar.
Z neodgovornim odlaganjem se nenadzorovano širijo
V projektu sodelujejo tudi mestne občine Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje ter občine Bohinj, Rogaška Slatina, Sevnica, Škofja Loka, Štore, Dobrna, Vojnik in Tržič. “Sodelovanje občin v projektu je zelo pomembno, saj imajo v rokah škarje in platno pri zasaditvah in ureditvah javnih površin,” poudarja Andrej Strgar. “Krajinski arhitektki pa bomo morali uporabljati semafor invazivnih okrasnih rastlin in še dodatno ozaveščati naročnike, saj lahko z drugimi, priporočenimi, rastlinami pri zasaditvah dosežemo enak učinek. Naročniki so različni, imajo različne ideje in želje, treba pa jih bo strokovno in z znanjem prepričati, da je neodgovorna izbira lahko povezana tudi z dolgoročno okoljsko škodo.”
Okrasne invazivne rastline pa se lahko z neodgovornim odlaganjem nenadzorovano širijo tudi na kmetijskih površinah, v gozdovih. Tudi odlaganje zelenega odreza je odgovornost vsakega posameznika.
Igor Škerbot, specialist za vrtnarstvo in poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje poudarja, da se invazivne rastline kljub ukrepom lahko nenadzorovano razraščajo in kmetijskim gospodarstvom pri pridelavi rastlin povzročajo dodatne stroške. Teh za zdaj še ni mogoče oceniti, a povzročena škoda je vsekakor velika, saj je odstranjevanje zahtevno in dolgotrajno. Zato je semafor invazivnosti okrasnih rastlin pomemben pri zasaditvi okrasnih invazivk z vrtov in drugih površin na kmetijske površine.
Tudi na tem področju strokovnjake, kmetijske svetovalce čaka zahtevno delo pri preventivi in obveščanju. “Čakajo nas novi izzivi, saj delamo z naravo in v naravi. Kmete bo treba obogatiti z ustrezno informacijo o omejevanju širjenja in pravilnem odlaganju, saj bo drugače lahko nastala dolgoročna škoda. V kmetijstvu je to tek na dolge proge, povezan z znanjem in izkušnjami, tudi z energijo, saj gre za strokovne odločitve in za dobro vseh nas, narave, tudi gozdnih in kmetijskih površin,” ugotavlja Škerbot.
Metuljnik. Foto: Zavoda za varstvo narave, območna enota Kranj
Projekt poteka na trinajstih pilotnih območjih v državi
EU je za projekt LIFE OrnamentalIAS namenil 60 odstotkov denarja, petino ministrstvo za naravne vire in prostor, prav toliko pa je tudi zagotovilo 10 partnerjev. Sodelujeta tudi dva partnerja iz Hrvaške. Zelo pomembna je izmenjava izkušenj med Slovenijo in Hrvaško. Projekt poteka na trinajstih pilotnih območjih v državi. Z zmanjšanjem površin z okrasnimi invazivkami bi radi izboljšali več kot 100 hektarov življenjskih prostorov rastlin in živali na območjih Nature 2000.
Podlaga za projekt je bilo izvajanje Evropske uredbe o preprečevanju in vnosu širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki jo morajo uresničevati vse države članice. “Določiti smo morali pot vnosa okrasnih rastlin, ki je bila prepoznana kot največja grožnja vnosa novih vrst v Slovenijo, zato so se tudi odločili za ta projekt. Prepričani smo, da bodo strokovni izsledki projekta LIfe OrnamentalIAS primerni tudi za širšo predstavitev v drugih državah članicah. Evropska uredba o preprečevanju vnosa in širjenja tujerodnih invazivnih vrst ima izvedbene uredbe, na dve leti pa se sprejemajo tudi uredbe, ki dopolnjujejo seznam invazivnih tujerodnih vrst znotraj EU-ja. Trenutno je na seznamu več kot 100 vrst. Nekatere okrasne rastline so že prepovedane: dresniki, veliki pajesen, žlezava nedotika in papagajčki. Ta seznam se bo dopolnjeval, morda tudi z vrstami z našega črnega seznama. Mi smo zdaj na stopnji priporočil, v prihodnje pa se lahko zgodi, da bodo nekatere invazivne vrste na nacionalnem seznamu tudi prepovedane. Zdaj so ključni preventivni ukrepi, pomembni za zajezitev nenadzorovanega širjenja,” je trenutne razmere opisala Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda za varstvo narave v Kranju.
Projektna skupina Urejamo parke in vrtove brez invazivk pripravlja tudi navodila za pravilno ravnanje z morebitnimi invazivnimi okrasnimi rastlinami in Kodeks ravnanja z okrasnimi rastlinami, ki bo pridelovalce, prodajalce in kupce rastlin, načrtovalce vrtov ter druge deležnike spodbujal in usmerjal k trajnostnemu razvoju na področju hortikulture.
Oglas