Vlada je zaradi zaostrenih razmer na svetovnih naftnih trgih in rastočih cen energentov zagotovila dodatna sredstva za višje subvencije Eko sklada. Te so tako višje za vgradnjo toplotne črpalke ter za izolacijo stavbe in zamenjavo oken. Nove subvencije veljajo za naložbe od 1. marca.
Spodbude za zamenjavo stare kurilne naprave s toplotno črpalko se povečujejo na 50 odstotkov vrednosti naložbe oziroma na največ 4500 evrov za toplotno črpalko zrak-voda oziroma na 8000 evrov za toplotno črpalko voda-voda ali zemlja-voda.
To pomeni tudi konkretne finančne učinke za gospodinjstva, menijo na ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Ogrevanje povprečne hiše s kurilnim oljem lahko danes presega 2000 evrov letno, medtem ko se po prehodu na toplotno črpalko stroški lahko znižajo približno za polovico. Ob višjih subvencijah se investicija v številnih primerih povrne že v treh do petih letih, kar pomeni dolgoročno nižje stroške in večjo stabilnost za gospodinjstva.
Eko sklad povečuje subvencije za izolacije fasade, strehe, tal ter zamenjavo oken z največ 30 odstotkov stroškov na največ 40 odstotkov naložbe, pri čemer znašajo spodbude za zamenjavo oken do 300 evrov na kvadratni meter, za izolacijo fasade, strehe ali tal pa do 35 evrov na kvadratni meter.
Kombinacija zamenjave ogrevanja in energetske prenove lahko porabo energije v stavbi zmanjša tudi za več kot 30 odstotkov, kar dodatno znižuje stroške gospodinjstev in zmanjšuje njihovo izpostavljenost nihanjem cen energentov, sporočajo z ministrstva. Pri tem je direktorica Eko sklada Mojca Vendramin poudarila, da je pomemben vrstni red naložb; najprej je treba namreč urediti izolacijo, nato pa zamenjati staro kurilno napravo s toplotno črpalko.
Po novem pozivu je na voljo skupno 55 milijonov evrov, od tega je 41 milijonov evrov iz podnebnega sklada namenjenih za naložbe v zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami. Del sredstev je prenesen s prejšnjega poziva, tako da je dodatno zagotovljenih 23 milijonov evrov.
Eko sklad nudi tudi ugodna posojila, in sicer za vse okoljske naložbe občanov po fiksni 0,8-odstotni obrestni meri, za pravne osebe in za občine pa po fiksni 0,5-odstotni obrestni meri, je povedala direktorica.
Odziv na energetsko krizo
»Soočamo se s kriznimi razmerami, ki izvirajo iz zunanjih okoliščin. Pri soočanju s temi razmerami se jasno kaže, kako ranljivi smo zaradi odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv. Naftna kriza neposredno vpliva na slovenska gospodinjstva,« je razlog za nov razpis, ki ga bo Eko sklad objavil danes, pojasnil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Dodal je, da se na kurilno olje ogreva osem odstotkov gospodinjstev, na utekočinjen naftni plin pa dva odstotka. »Takšno ogrevanje pa ni le drago, ampak tudi okoljsko obremenjujoče in dolgoročno nevzdržno.«
Soočamo se s kriznimi razmerami, ki izvirajo iz zunanjih okoliščin. FOTO: Leon Vidic
Razpis objavljamo z namenom, da se borimo proti energetski draginji in da zmanjšujemo energetsko revščino, je dodal minister: »Cilj razpisa je spodbuditi ljudi k opuščanju rabe naftnih derivatov in k investicijam v domove ter dolgoročno zmanjševati ranljivost družbe. Povečujemo energetsko neodvisnost države, pospešujemo energetski prehod gospodinjstev in krepimo odpornost države na energetske zunanje šoke.«
Minister je še omenil, da lahko socialno šibkejša gospodinjstva tudi po novem pod posebnimi pogoji pridobijo do 100-odstotno subvencijo za naložbe v energetsko učinkovitost, vključno z zamenjavo zastarelih kurilnih naprav: »To pomeni, da lahko gospodinjstva z najnižjimi prihodki preidejo na sodobnejše in cenejše ogrevanje brez lastnega finančnega vložka, kar jim omogoča večjo varnost, dostop do osnovnih energetskih storitev in zaščito pred nadaljnjimi podražitvami.«
Energetsko revnih je bilo sicer lani približno 59.000 gospodinjstev, v njih pa je živelo okoli 100.000 oseb oziroma 10.000 manj kot leto prej. Primerjava v daljšem časovnem obdobju kaže, da se energetska revščina kljub občasnim letnim porastom postopno zmanjšuje. Najmanjša je bila leta 2021, lani pa druga najmanjša, ugotavlja državni statistični urad.