Začasno pokopališče v Tiru v Libanonu. Foto: Reuters
Libanonska vlada bo “sprejela ukrepe, s katerim bo preprečila Hezbolahu in vsem drugim nedržavnim oboroženim skupinam na svojem ozemlju izvajanje kakršnih koli napadov na Izrael”, navaja besedilo sporazuma o premirju, ki ga je objavilo ameriško zunanje ministrstvo.
Oglas
Ob tem ministrstvo še navaja, da bi se po medsebojnem dogovoru premirje lahko podaljšalo.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil, da je govoril z voditeljema Libanona in Izraela, Džozefom Aunom in Benjaminom Netanjahujem, ki sta se strinjala s sklenitvijo 10-dnevne prekinitve ognja. Pogovore je opisal kot “odlične” in pozneje še zapisal, da bo oba voditelja povabil v Belo hišo na “pomembne pogovore” med državama.
“Voditelja sta se strinjala, da bosta za dosego miru med svojima državama ob 17. uri po vzhodnoameriškem času uradno začela 10-dnevno prekinitev ognja,” je napisal in dodal, da je naročil ameriškemu podpredsedniku J. D. Vanceu, zunanjemu ministru Marcu Rubiu in načelniku generalštaba ameriške vojske Danu Cainu, naj sodelujejo z obema državama.
“Obe strani si želita mir, verjamem, da se bo to zgodilo, in to hitro!” je dejal.
Prekinitev ognja naj bi tako obveljala ob 23. uri po srednjeevropskem času. Trump sicer ni navedel dneva, ko se bo začelo premirje, vendar je ameriški uradnik, ki je želel ostati anonimen, dejal, da se bo začelo v četrtek (danes).
Netanjahu: Priložnost zgodovinskega sporazuma
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da ima Izrael priložnost “skleniti zgodovinski sporazum” z Libanonom. Netanjahu se je strinjal s premirjem, “natančneje z začasnim premirjem za 10 dni”, potem ko je Izrael po njegovih besedah v zadnjih tednih prejel več pobud iz Libanona k neposrednim mirovnim pogajanjem. To se po besedah izraelskega premierja ni zgodilo že več kot 40 let, poroča izraelski spletni portal Ynet.
Ob tem je opozoril, da glavna zahteva Izraela ostaja razorožitev Hezbolaha in da Izrael ne bo upošteval zahteve Hezbolaha, naj umakne svoje sile iz Libanona. Te bodo po navedbah premierja kljub prekinitvi ognja ohranile prisotnost v desetkilometrskem pasu ob meji med državama, ki ga je opredelil kot “razširjeno varnostno območje”.
Premirje bo spoštoval tudi Hezbolah
Eden od poslancev, ki v libanonskem parlamentu zastopa gibanje Hezbolah, je danes dejal, da bo libanonsko oboroženo gibanje spoštovalo desetdnevno prekinitev ognja, če bo Izrael ustavil napade na Libanon.
“Mi v Hezbolahu bomo previdno spoštovali premirje – pod pogojem, da gre za popolno prenehanje sovražnosti proti nam in da Izrael tega ne bo izkoristil za izvedbo kakršnih koli atentatov,” je dejal Hezbolahov poslanec Ibrahim Al Musavi.
Ob tem se je zahvalil Iranu, da je “izvajal pritisk v korist Libanona”. Dogovora o prekinitvi ognja v Libanonu po njegovih besedah ne bi bilo, če Teheran prejšnji teden ne bi znova zaprl Hormuške ožine v odziv na smrtonosen val izraelskih napadov na Libanon, medtem ko se visoki politični predstavniki Izraela, ZDA, Irana in posrednika Pakistana niso mogli zediniti o tem, ali dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom, ZDA in Iranom vključuje tudi Libanon.
To je po poročanju iranskih državnih medijev potrdil tudi Iran – namreč, da je bilo to del dogovora. Iran sicer vztraja tudi pri popolnem umiku izraelskih sil iz južnega Libanona.
Moški v Tiru v Libanonu slika zastavo Hezbolaha. Foto: Reuters
Aun zavrnil pogovor z Netanjahujem
Libanonski predsednik Aun pa je pred razglasitvijo premirja zavrnil telefonski pogovor z Netanjahujem, ki ga je za danes napovedal Trump. “Libanonski predsednik je zavrnil neposreden telefonski pogovor z Netanjahujem in o tem obvestil Marca Rubia,” je navedel uradni vir v Bejrutu, ki trdi, da je ameriška stran “pokazala razumevanje” ob tej odločitvi. Vendar pa so iz urada libanonskega predsednika po njegovem pogovoru s Trumpom na omrežju X sporočili, da je Aun pozval k čimprejšnji prekinitvi ognja, Trump pa naj bi poudaril svojo zavezanost k temu, da bi čim prej ugodili libanonski prošnji za premirje.
Trumpovo napoved prekinitve ognja je že pozdravil libanonski premier Navaf Salam, ki je na omrežju X zapisal, da je bila to “osrednja zahteva Libanoncev”, za katero si prizadevajo že od prvega dne vojne in ki je bila tudi “glavni cilj na srečanju v Washingtonu”, kjer sta se v torek sešla libanonska veleposlanica in izraelski veleposlanik v ZDA in se dogovorila o začetku neposrednih pogajanj med stranema.
“Zahvaliti se moram za vsa regionalna in mednarodna prizadevanja, ki so pripomogla k temu izidu, zlasti za prizadevanja ZDA, Francije, držav EU-ja ter vseh arabskih bratov pod vodstvom Savdske Arabije, Egipta, Katarja in Jordanije,” je dodal Salam.
Posledice napada na mesto Nabatije. Foto: Reuters
Aun: Prekinitev ognja izhodišče za pogajanja
Aun je pred tem navedel, da je prekinitev ognja naravna izhodiščna točka pogajanj z Izraelom. “Prekinitev ognja, ki jo Libanon zahteva od Izraela, je naravna izhodiščna točka za neposredna pogajanja med državama,” je sporočil Aun, potem ko je Trump v sredo na družbenem omrežju Truth Social napovedal pogovor med voditeljema Libanona in Izraela, vendar več podrobnosti ni podal.
Viri v Bejrutu so zatrdili, da o napovedanem kontaktu niso vedeli ničesar oziroma o njem niso bili uradno obveščeni. Medtem je to potrdila izraelska ministrica za inovacijo, znanost in tehnologijo ter članica izraelskega varnostnega kabineta Gila Gamliel, visoki libanonski uradnik pa je za tiskovno agencijo Reuters povedal, da Libanon nima nikakršnih informacij o klicu med predsednikom Aunom in Netanjahujem.
Libanon je v vojno na Bližnjem vzhodu vpleten od začetka marca, ko se je tamkajšnje proiransko gibanje Hezbolah z napadi na Izrael odzvalo na izraelsko-ameriško agresijo proti Iranu. Odtlej so izraelski napadi, ki naj bi bili usmerjeni na cilje šiitskega gibanja, v državi zahtevali več kot 2000 življenj.
Aun, ki je pred lanskim prevzemom predsedniškega položaja poveljeval libanonski vojski, ki jo podpirajo ZDA, je dejal, da bi umik Izraela pomenil “osnovni korak k utrditvi premirja”, tako da bi se libanonske enote lahko razporedile na jugu države.
Libanonska vlada je lani skušala razorožiti Hezbolah, ki ga je leta 1982 ustanovila Iranska revolucionarna garda, in je 2. marca prepovedala Hezbolahove vojaške dejavnosti. Premirje v Libanonu je sicer tudi ena od zahtev Irana za nadaljevanje pogajanj z ZDA.
Evropa pozdravlja napoved prekinitve ognja v Libanonu
Francoske oblasti so pozdravile napoved prekinitve ognja v Libanonu, hkrati pa poudarile, da se mora “uresničiti tudi v praksi”. “To je odlična novica, ki pa jo bo treba še preveriti na terenu,” je dejal svetovalec francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Napoved prekinitve ognja je na omrežju X pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “To je olajšanje, saj je ta konflikt že terjal preveč žrtev. Zdaj potrebujemo ne le začasno premirje, temveč pot k trajnemu miru. Evropa bo še naprej pozivala k popolnemu spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Libanona. In še naprej bomo podpirali libanonsko prebivalstvo z obsežno humanitarno pomočjo,” je sporočila.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je premirje pozdravil kot “odlično novico”, zdaj pa ga bo treba “preveriti na terenu”. “Bistveno je, da Izrael in Libanon začneta smiselna pogajanja, ki bodo prinesla konkretne rezultate – v korist njunih narodov in obetov trajnega miru,” je Costa zapisal na družbenem omrežju in dodal, da bo EU še naprej podpiral Libanon. “Edina trajna rešitev za ponovno vzpostavitev stabilnosti v Libanonu je pooblastitev oblasti za razorožitev Hezbolaha,” je še navedel Costa.
“Toplo pozdravljamo napoved premirja med Izraelom in Libanonom, ki ga je omogočila ameriška vlada (…). Premirje v Libanonu je ključnega pomena za uspešen izid pogajanj o Iranu in vzpostavitev miru v celotni regiji,” je zapisal italijanski zunanji minister Antonio Tajani.
Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger pa je sporočila, da prekinitev ognja “vzbuja upanje”, zdaj pa je “vse odvisno od tega, ali bo ta razvoj dogodkov pripeljal do trajnostnega političnega procesa”. “Avstrija podpira vsa resna prizadevanja za trajno mirovno rešitev,” je dodala.
Prvi diplomatski stik po letu 1993
V torek sta se v Washingtonu sešla libanonska veleposlanica in izraelski veleposlanik v ZDA in se dogovorila o začetku neposrednih pogajanj med stranema. Sestanek na zunanjem ministrstvu je bil po letu 1993 prvo srečanje na najvišji ravni med državama, ki uradno nimata vzpostavljenih diplomatskih odnosov.
Hezbolah, katerega razorožitev je ena glavnih izraelskih zahtev do Bejruta, pogovorov z Izraelom že v izhodišču ne podpira, češ da so nesmiselni. Kljub zagonu diplomatskih prizadevanj se tako sovražnosti med njim in izraelsko vojsko nadaljujejo.
Izraelski helikopter med preletom Libanona izstreljuje svetilne rakete. Foto: Reuters
Uničen zadnji most na reki Litani
Boji so se danes nadaljevali v južnem Libanonu, zlasti v libanonskem mejnem mestu Bint Džbejl, oporišču Hezbolaha in strateškemu cilju Izraela. Visoki libanonski uradnik je navedel, da Izrael po oceni Libanona želi mesto osvojiti, preden bi bil dosežen diplomatski napredek.
Izraelska letala so popolnoma uničila most Kasmija, je poročala libanonska tiskovna agencija NNA. Izrael je območje južno od reke Litani s tem odrezal od preostalega dela države in ga praktično osamil.
Most je bil po poročanju nemške tiskovne agencije DPA že poškodovan v prejšnjih napadih, zdaj pa je Izrael uničil še zadnje preostale dele. Po besedah visokega libanonskega varnostnega uradnika pregledujejo škodo, ki je nastala po napadu na most, ki je na poti med mestoma Tir in Sidon.
Tiskovni predstavnik izraelske vojske pa je dejal, da zračne sile niso napadle samega mostu, temveč so ciljale območje ob njem.
Izraelska vojska je danes napadla tudi cilje v drugih delih države, vključno z dolino Beka na vzhodu. V izraelskem napadu na avtomobil na cesti, ki povezuje Bejrut s sirsko prestolnico Damask, je bil ubit en človek. Napad se je zgodil na območju Dar al Baidar v gorah vzhodno od Bejruta, je poročala NNA.
Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih na jugu Libanona danes ubitih najmanj enajst ljudi, tudi ženske in otroci, več deset ljudi je ranjenih.
Oglas