Karmeličanski samostan ob obisku ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Foto: Reuters
Pod vlado Tisze sedež kabineta predsednika vlade ne bo v nekdanjem karmeličanskem samostanu v grajski četrti v Budimpešti, kjer si ga je uredil odhajajoči premier Viktor Orban, temveč v eni od stavb ministrstev blizu parlamenta, je Magyar zapisal na družbenem omrežju X.
Oglas
Baročni karmeličanski samostan v predelu Budim na zahodnem bregu Donave je v preteklosti služil kot katoliški samostan in kasneje kot gledališče, leta 2019 pa so ga preuredili v urad premierja Orbana. Za preureditev naj bi porabili več kot 50 milijonov evrov. Stavba madžarskega parlamenta, tudi ena od znamenitosti Budimpešte, je na vzhodni strani reke.
Poteza je nov poskus Magyarja, da se distancira od svojega predhodnika Orbana, navaja Politico. Pred tem je Magyar v sredo na državni televiziji napovedal, da bo začasno ustavil njen informativni program.
Magyarjeva desnosredinska stranka Tisza je na nedeljskih parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagala in si zagotovila dvotretjinsko večino v parlamentu. Orban se bo tako po 16 letih poslovil z oblasti. Parlament naj bi Magyarja za predsednika vlade imenoval na začetku maja.
Bruselj: V interesu Madžarske in EU-ja, da čim prej dosežemo napredek
Delegacija Evropske komisije bo v petek na obisku v Budimpešti, kjer se bo srečala s predstavniki prihodnje madžarske vlade, so sporočili iz Bruslja. Med osrednjimi temami bosta odmrznitev zamrznjenih evropskih sredstev, namenjenih Madžarski, in evropsko posojilo za Ukrajino.
“Pri številnih temah se čas izteka, na primer glede posojila Ukrajini in sredstev iz sklada za okrevanje. Zato je v interesu Madžarske in v interesu EU-ja, da čim prej dosežemo napredek,” je pred prvimi pogovori predstavnikov komisije in zmagovalke nedeljskih parlamentarnih volitev na Madžarskem povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Paula Pinho.
S temi predhodnimi pogovori želijo torej omogočiti, da bo lahko nova vlada ustrezno ukrepala, takoj ko bo nastopila mandat, je še pojasnila.
Da bodo pogovore začeli manj kot teden dni po volitvah, je po njenih besedah tudi v skladu z napovedjo predsednice komisije Ursule von der Leyen z začetka tedna, da namerava Bruselj čim prej začeti sodelovanje s prihodnjimi madžarskimi oblastmi.
Von der Leyen in Magyar sta sicer po nedeljskih volitvah že dvakrat govorila po telefonu. V torek sta razpravljala o nujnih prednostnih nalogah prihodnje madžarske vlade. Najverjetnejši bodoči premier je med temi navedel sprostitev okoli 17 milijard evrov zamrznjenih sredstev EU-ja, namenjenih Madžarski.
Mudi se predvsem s črpanjem sredstev iz sklada za okrevanje, v okviru katerega je Budimpešti na razpolago okoli 10 milijard evrov. Članice morajo namreč cilje in mejnike, ki so pogoj za izplačilo sredstev, izpolniti do konca avgusta letos.
V Bruslju si pod novim madžarskim vodstvom obetajo boljše odnose z Budimpešto, potem ko se je odhajajoči premier Orban večkrat zapletel v spore z EU-jem, med drugim zaradi kršenja vladavine prava. Pogosto pa je blokiral tudi različne pobude Unije, predvsem v zvezi s podporo Ukrajini. Zaradi madžarske blokade na primer še vedno ni bila sprejeta pravna podlaga za izplačilo 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini, čeprav so se o tem decembra lani dogovorili voditelji vseh članic.
Zmagovalec parlamentarnih volitev Peter Magyar. Foto: Reuters
Zaposleni na madžarski tiskovni agenciji MTI zahtevajo uredniško neodvisnost
Zaposleni na madžarski tiskovni agenciji MTI so od vodstva agencije zahtevali ponovno vzpostavitev uredniške neodvisnosti. V pismu, ki ga je pridobila francoska tiskovna agencija AFP, so zaposleni na MTI-ju v sredo od vodstva agencije zahtevali “takojšnjo ponovno vzpostavitev nepristranskega poročanja”.
“Želimo sami odločati, o katerih dogodkih bomo poročali, in sami določati strukturo naših novinarskih prispevkov na podlagi lastnih strokovnih načel,” so poudarili.
Pismo je podpisalo več kot 90 zaposlenih, “skoraj vsi v agenciji MTI”, je povedal urednik, ki ni želel biti imenovan, ker ni pooblaščen za izjave. Za AFP je dejal, da imajo na tiskovni agenciji dovolj političnega vmešavanja od zunaj in da želijo znova svobodno opravljati svoje delo.
Obsodil je “cenzuro, vredno diktature” med 16-letno Orbanovo vladavino. AFP je navedel, da je imel vpogled tudi v notranja elektronska sporočila, ki kažejo na strog nadzor nad novinarskimi prispevki v MTI. Tiste, ki zadevajo ukrepe vlade ali določene teme v tujini, mora odobriti vodstvo.
Ena od članic vodstva Anita Altorjai je v odgovoru prosila zaposlene, naj bodo potrpežljivi do sprejetja novih zakonov.
Zmagovalec volitev in najverjetnejši prihodnji premier Peter Magyar je namreč v sredo napovedal, da bo njegova vlada po nastopu položaja začasno ustavila informativni program državnih medijev, sprejela nov medijski zakon in zagotovila svobodo medijev.
MTI, ki je bil ustanovljen leta 1880 v času Avstro-Ogrske, je ena najstarejših še delujočih tiskovnih agencij v Evropi. Leta 2015 je bila skupaj z več drugimi javnimi mediji vključena v obsežno državno skupino v okviru pravnega in upravnega sistema, ki je okrepil centraliziran nadzor. Kritiki Orbana trdijo, da so s tem javni mediji postali propagandni stroj vlade. Poleg tega pa imajo večino zasebnih medijev v lasti Orbanovi zavezniki.
Evropska unija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi ocenjujeta, da se je svoboda medijev na Madžarskem med Orbanovo vladavino močno poslabšala. Na svetovnem indeksu svobode medijev je bila Madžarska lani na 68. mestu med 180 državami.
Orban izpustil svoj zadnji vrh EU-ja
Orban bo po porazu na volitvah izpustil svoj zadnji vrh EU-ja, ki bo potekal prihodnji teden. Takšno odločitev je sprejel, ker se pripravlja na predajo poslov, je sporočil madžarski minister za zadeve EU-ja Janos Boka.
“Premier Viktor Orban se zaradi svojih dolžnosti, povezanih s predajo poslov na čelu vlade, ne bo udeležil neuradnega srečanja voditeljev EU-ja, ki bo potekalo 23. in 24. aprila na Cipru,” je zapisal Boka.
Orban se bo tako prihodnji teden izognil srečanju s kolegi, ki jih je v zadnjih tednih in mesecih vse bolj jezil z vztrajanjem pri vetu na 90 milijard evrov posojila Kijevu. To je le zadnja v nizu Orbanovih odločitev, ki so v teh letih vznejevoljile voditelje EU-ja ali njegovih članic.
Odhajajoči predsednik madžarske vlade se je namreč v 16 letih na položaju večkrat zapletel v spore z Brusljem, med drugim zaradi kršenja vladavine prava, in jezil druge evropske voditelje z blokiranjem ključnih pobud, zlasti v zvezi s podporo Ukrajini.
Zaveznik ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je blizu tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, je na srečanjih voditeljev držav članic EU-ja v preteklosti povzročil številne dolge in neprespane noči. Večkrat so ga obtožili izsiljevanja z zadrževanjem dogovorov, da bi dosegel svoje pri drugih zadevah in vprašanjih.
Oglas