Finančni minister Klemen Boštjančič in guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Foto: BoBo
Razlog je spet nova mednarodna kriza, s čimer se po Boštjančičevih besedah udeleženci zasedanj IMF-a in Svetovne banke zdaj redno spopadajo že najmanj zadnja štiri leta. Gre za vojno ZDA in Izraela proti Iranu, ki povzroča pretrese na svetovnih energetskih in finančnih trgih ter vpliva na vsa svetovna gospodarstva.
Oglas
“Znižana napoved je pričakovana, pri čemer gre za le manjši popravek navzdol,” je dejal minister Klemen Boštjančič. Po njegovih besedah to velja za večino sveta, predvsem pa za države, ki jih je zaprtje Hormuške ožine najbolj prizadelo.
Minister je poudaril, da nihče v Washingtonu ne ve, kakšne bodo dejanske posledice krize, in zato IMF države opozarja, naj bodo previdne pri ukrepih za odzivanje na krizo, še posebej pri takšnih bolj populističnih.
“Ukrepe je lahko sprejeti, jih pa je težje odpraviti, ko je krize konec,” je dejal in pri tem izpostavil nevarnost nižanja davkov na dodano vrednost za posamezne izdelke, če država nima popolnega nadzora nad celotno verigo.
Sedež Mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu. Foto: Reuters
Interventni zakon bi lahko v proračunu povzročil 1,1-milijardno luknjo
Na vprašanje o predlogu interventnega zakona t. i. tretjega političnega bloka je minister odvrnil, da ta ni potreben, ker gre za poseg v več kot deset različnih zakonov, vsebina predloga pa je takšna, da se vsako od vprašanj posebej obravnava in rešuje v okvirju obstoječih zakonov.
Interventni zakon bi po ocenah ministrstva povzročil proračunsko luknjo v znesku 1,1 milijarde evrov letno, kar je po Boštjančičevih besedah neodgovorno, ker ni predlogov za kompenzacijske ukrepe. Predlog je ocenil za populističen in občutek ima, da se nadaljuje predvolilna kampanja.
Dosedanje ukrepe slovenske vlade, predvsem znižanje trošarin na goriva, so sogovorniki v Washingtonu sicer po ministrovih besedah pohvalili. Kar zadeva prihodnje ukrepe, pa bo treba poiskati dodaten fiskalni prostor.
“Vsi proračunski porabniki morajo pregledati svoje proračune in imeli smo že več sestankov na to temo. Veseli me, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pod novim vodstvom intenzivno dela na ukrepih, ki bodo znižali stroške za zdravstveno blagajno, ne bodo pa vplivali na dosegljivost storitev,” je dejal minister.
Tudi Banka Slovenije bo junija oceno rasti nekoliko znižala
Guverner Dolenc je napovedal, da bo tudi Banka Slovenije junija v svoji oceni gospodarske rasti obete nekoliko znižala. Prav tako meni, da so svetovni gospodarski šoki zdaj že neka stalnica, pri čemer se je Slovenija nanje skupaj z EU-jem doslej kar dobro odzivala.
“Tudi v lanskem letu, ki je bilo zaradi zunanje politike Donalda Trumpa zelo zahtevno, smo ohranili rast, čeprav je bila nekoliko nižja od pričakovane,” je dejal guverner. Za letos je Banka Slovenije predvidela 2,5-odstotno rast. Po njegovih besedah bo ta nižja zaradi vojne proti Iranu.
Dejal je, da se v svetu Evropske centralne banke osredotočajo na ohranjanje inflacije pri dveh odstotkih letno, kar se ne bo spremenilo vsaj v srednjeročnem obdobju. Je pa vprašanje, koliko časa bo sedanja kriza trajala in kakšne bodo njene posledice za gospodarstva. Junija naj bi že imeli boljši pregled za sprejem potrebnih ukrepov.
Na vprašanje o presenetljivo dobrem preživetju šoka Trumpovih carin v EU-ju je guverner odvrnil, da so se gospodarstva EU-ja očitno že navadila, da se morajo nenehno prilagajati na šoke in izzive. “Zdaj več ne moremo pričakovati nekega stalnega obdobja brez posebnih izzivov,” je ocenil.
Oglas