Čeprav so pogostejši v tropskih in subtropskih krajih, hrošče iz rodu Paederus opažamo tudi pri nas. Na njihovo prisotnost je pred kratkim opozorila Občina Moravče in zapisala, da je treba biti zaradi številnih nevarnosti ob stiku z njimi zelo previden. Ali so res tako nevarni, smo vprašali biologa Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki meni, da je možnost, da pridemo v stik s tem hroščem, zelo majhna. Kljub temu strokovnjak opozarja, naj bomo nanje pozorni in jih, če jih opazimo na telesu, “ne zmečkamo, ampak odpihnemo ali odstranimo s papirjem”. Da je izpostavljenost tem vrstam hroščev v Sloveniji redka, so potrdili tudi na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, a dodali, da je ob stiku z njimi vseeno potrebna previdnost.
V Sloveniji po navedbah biologa Trilarja obstajajo štiri vrste teh hroščev (Paederus riparius, Paederus fuscipes, Paederus littoralis in Paederus schoenherri). Vse vrste pri nas in tudi vsi hrošči iz tega rodu po svetu imajo enak rdeče-črn vzorec.
V Sloveniji opozorilo velja za dve vrsti
Paederus riparius
Foto: Sergej Maršnjak/Prirodoslovni muzej Slovenije
“Običajno je glava črna ali rdeča, oprsje je rdeče, pokrovke so črne, en del zadka je rdeč in konica zadka spet črna. Enak vzorec imajo tudi tisti problematični hrošči iz tropov. Ta rod je zelo težko določati, v Sloveniji jih imamo registriranih sedem, ampak po mojem mnenju jih mora biti še bistveno več,” je povedal Trilar.
Pri nas opozorilo zaradi morebitne nevarnosti velja za dve vrsti hroščev (Paederus riparius in Paederus fuscipes). “Po domače rečeno vsebujeta kri, ki vsebuje beljakovino pederin. To proizvaja endosimbiontska protobakterija iz rodu psevdomon (Pseudomonas). Če pridejo te beljakovine v stik s kožo, povzročajo mehurje in vnetja kože.”
Možnosti, da pridemo v stik s tem hroščem, je malo
Kakšen je bil razlog za objavo Občine Moravče, biolog ne ve, saj sam, kot pravi, tega hrošča ali kakšnega drugega podobnega vidi mogoče enkrat na leto. “Za nekatere navajajo, da se zbirajo v kompostu, ampak jaz jih v kompostu še nisem videl. Po mojem mnenju je zelo malo možnosti, da pridemo v stik s tem hroščem, po drugi strani pa nimamo podatkov, ali lahko beljakovine pederin povzročijo kakšno nevarno opeklino ali mehurje,” je pojasnil Trilar.
“Vprašal sem Majo Sočan na NIJZ in še nikoli ni slišala, da bi kaj takšnega zaznali v Sloveniji. Tudi jaz še nisem slišal za to. Poznam pa stvari iz tropskih krajev,” je še opozoril.
Ali so med pacienti zaznali kakšen primer težav zaradi stika s tem hroščem, smo vprašali UKC Ljubljana in UKC Maribor. Iz mariborskega kliničnega centra so sporočili, da zaradi stika z navedenim hroščem niso obravnavali nobenega pacienta.
Tudi v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana do zdaj še niso obravnavali bolnika s težavami po stiku s toksinom hrošča rodu Paederus. “Prav tako v okviru 24-urne toksikološke pripravljenosti nismo prejeli obvestila o takem primeru iz drugih zdravstvenih ustanov,” so še sporočili.
Trilarju se zdi smiselno, da ljudje tega hrošča poznajo, “sicer pa hrošč s črno-rdečo ali črno-rumeno podobo v naravi že tako ali tako pomeni nevarnost. Če ga ljudje vidijo na sebi, naj ga ne zmečkajo, ampak odpihnejo ali odstranijo z rokavicami oziroma papirjem, če se ga že morajo znebiti. Sicer pa mislim, da ni nobene potrebe, da bi ga pobijali,” dodaja.
Po besedah biologa sta sicer zelo nevarni dve vrsti teh hroščev, ki prihajata predvsem iz Afrike. Obe vrsti privlači UV-spekter luči. “Metuljarji v Sloveniji, ki z UV lovijo nočne metulje, poročajo, da nobena od teh vrst ne prihaja množično. Težava se pojavi predvsem tam, kjer so kakšne izredne razmere – na primer če v šotoru postavijo bolnišnico in imajo vso noč prižgano luč. Ti hrošči potem prilezejo na luč, leteti tako ne znajo, saj spadajo med kratkokrilce. Mislim, da ima ta rod pod pokrovkami celo zakrnela krila. Ti hrošči lahko zlezejo na človeka in ga podražijo. Ko hodijo po njem, se človek podrgne, na ta način hrošča zmečka in razmaže, beljakovina pederin pa pride na kožo,” je še pojasnil Trilar in dodal, da lahko to povzroči vnetje, v končni fazi pa tudi mehurje.
Potrebna je previdnost
Da je izpostavljenost tem vrstam hroščev v Sloveniji redka, so potrdili tudi na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, a dodali, da je ob stiku s temi hrošči vseeno potrebna previdnost. “Ob stiku s kožo ne grizejo in ne pikajo. Težave nastanejo, ko jih zmečkamo ali poškodujemo, saj se takrat sprosti toksin pederin, dražeč za človeško kožo. Ta snov močno moti delovanje celic, saj zavira sintezo beljakovin in delitev celic. Zaradi tega celice v vrhnjih plasteh kože odmrejo, kar povzroči poškodbo kože in nastanek mehurjev. Koža se lahko nato nenormalno zadebeli in začne pospešeno obnavljati,” so pojasnili.
Značilna sprememba kože se navadno začne kot rdečica, v 12 do 48 urah pa se ta lahko razvije v izpuščaj, so dodali. Pojavi se koprivnici podoben dvignjen predel, prekrit z majhnimi, med seboj nepovezanimi mehurčki. Dražilne snovi se lahko ob tem z enega dela telesa prenesejo tudi na drugega (npr. v pregibu komolca, za kolenom ali v kožnih gubah). Na Centru izpostavljajo, da so te spremembe običajno zelo srbeče in boleče, nastane pa krasta, ki odpade približno med desetim in dvanajstim dnem, za njo pa ostane temneje pigmentiran predel, ki lahko vztraja več tednov ali mesecev. “Ob vnosu zdrobljenega hrošča v oko so poročali o konjunktivitisu z močno otečenimi vekami. V primeru zaužitja hrošča lahko pride do slabosti, bruhanja in draženja ust,” so opozorili.
Kako ukrepati ob stiku?
Če hrošča iz rodu Paederus opazimo na koži, ga ne smemo stisniti ali zmečkati. Najbolje ga je nežno odpihniti, otresti ali odstraniti s papirjem. Ob stiku s toksinom je zdravljenje simptomatsko in podporno, so pojasnili na Centru. Simptomi se namreč praviloma pojavijo šele približno 12 ur po izpostavljenosti, ko je poškodba tkiva že nastala, zato so možnosti za učinkovito zdravljenje omejene.
“Zelo pomembna je takojšnja dekontaminacija. Ob stiku s kožo odstranite kontaminirana oblačila in nakit ter jih shranite v plastično vrečko. Izpostavljena mesta 10–15 minut umivajte z milom in vodo ter jih nežno spirajte, da ne poškodujete kože. Če draženje ali bolečina vztrajata, je potreben zdravniški pregled. Ob stiku z očmi odstranite kontaktne leče in oči spirajte z obilico fiziološke raztopine (0,9 odstotka) ali vode sobne temperature vsaj 15 minut. Če po tem času vztrajajo draženje, bolečina, oteklina, solzenje ali občutljivost na svetlobo, je potreben pregled v zdravstveni ustanovi. Izzivanje bruhanja in uporaba aktivnega oglja ob morebitnem zaužitju hrošča nista priporočljiva.”
Specifičnega protistrupa ni. Antihistaminiki in kortikosteroidi se niso izkazali kot učinkoviti. Olajšanje lahko prinesejo protibolečinska zdravila ali pomirjujoče kreme. “Rane in kožne spremembe je treba ohranjati čiste, da preprečimo sekundarno okužbo,” so sklenili.