Novinarska konferenca sindikata taksistov. Foto: Borut Živulovič/Bobo

Novinarska konferenca sindikata taksistov. Foto: Borut Živulovič/Bobo

Številni taksisti nimajo druge izbire, kot da to dejavnost opravljajo kot samostojni podjetniki, zato morajo vse stroške kriti sami. Vse pogoje poslovanja jim medtem določajo podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem storitev taksiprevozov, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predsednik sindikata Sandi Kadić.

Oglas

“Cena goriva in drugi stroški naraščajo. Taksisti imamo samo eno tarifo, ki velja vse leto, nočne in praznične nimamo. Pogoji so nepredvidljivi, za spremembe izvemo tik pred uveljavitvijo,” je povedal.

Posredniki so po njegovih besedah za njihove pozive gluhi, zato nimajo sogovornika. “Nismo proti platformam za posredovanje storitev, želimo pa pošten način dela. Platforme pozivamo, naj sodelujejo pri iskanju rešitev, ki bodo dobre tako za voznike kot za stranke,” je dejal.
Osnovni stroški taksistov so se v zadnjih 10 letih zvišali za približno 70 odstotkov, cene taksiprevozov pa samo za 30 odstotkov, je dejal Josip Josipović iz sindikata. “To ni vzdržen sistem,” je opozoril. Pozval je k uvedbi minimalne tarife, vezane na dejanske stroške, in k boljšemu nadzoru, tudi z digitalnim tahografom.

Poziv k strožjemu nadzoru platforme Uber

Sistem taksiprevozov po besedah Melite Osenjak iz sindikata dodatno ruši platforma Uber. Odkar je ta na slovenskem trgu, je število taksistov tako rekoč neomejeno, ogrožena pa je tako varnost potnikov kot voznikov, je opozorila. Pozvala je k strožjemu nadzoru delovanja te platforme.

Od pristojnih institucij tudi sicer pričakujejo ukrepanje. Kot je povedala generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, v okviru katerega deluje sindikat taksistov, Saška Kiara Kumer, je mogoče licenco za taksista pridobiti hitro in preprosto. “Nanjo je mogoče vezati večje število avtomobilov, kar omogoča delo na črno,” je opozorila.

Predlagajo spremembe zakonodaje, s katerimi bi bila licenca vezana na posameznega voznika. Okrepiti bi bilo treba tudi inšpekcijski nadzor, saj je povsem neučinkovit, in uvesti obvezno elektronsko dokumentiranje delovnega časa, so prepričani.

Po izsledkih analize, ki so jo opravili v sindikatu, bi moral taksist v povprečju voziti šest dni na teden po od 10 do 12 ur na dan, če bi želel normalno preživeti. “Anketa med taksisti je pokazala, da nekateri tudi v resnici delajo toliko,” je opozorila.

S predstavniki ministrstva za okolje, podnebje in energijo so se že sestali in jim predstavili te podatke. Prvi odziv je bil konstruktiven, upajo pa, da bodo pristojni pripravili tudi konkretne ukrepe, je dodala.

Na ministrstvu so STA potrdili, da so jih predstavniki sindikata taksistov seznanili s svojimi ugotovitvami glede stanja na trgu taksi prevozov in vplivu prihoda podjetja Uber ter s predlogi za prilagoditev zakonodaje na področju taksi prevozov in za izboljšanje učinkovitosti nadzora.

“Na ministrstvu pozorno spremljamo razvoj na področju taksi prevozov in uporabe digitalnih platform in analiziramo potrebe po morebitnih izboljšavah zakonodajnega okvira tako z vidika pogojev za pridobitev licence kot tudi ostalih pogojev in delitev pooblastil med državo in občinami. Prav tako preučujemo možnosti za izboljšanje sistema nadzora nad izvajanjem taksi prevozov,” so zapisali.

Odločitev o morebitnih zakonodajnih posegih bo vprašanje za naslednjo vlado s polnimi pooblastili, so dodali.

Oglas