Robert Francis Prevost, zdaj papež Leon XIV. je prvi ameriški papež. Rojen je v Chicagu, a je zelo povezan tudi z Latinsko Ameriko. Leta 1985 je prvič prišel v Peru kot duhovnik, se pozneje vrnil v ZDA, nato pa leta 1988 spet prišel v Peru in se tu vzpenjal po cerkveni hierarhiji. Leta 2015 je v Peruju postal tudi škof in dobil perujsko državljanstvo.
Kritik predsednika Fudžimorija in predsednika Trumpa
V Peruju je bil zelo glasen kritik predsednika Alberta Fudžimorija, in sicer zaradi korupcije in akcij perujske vojske v času državljanske vojne. V spopadih med vojsko in levičarskimi uporniki sta obe strani pobili ne deset tisoče ljudi. Prevost je obe strani zaradi teh zločinov grajal: tako vojsko kot upornike. Leta 2017 je poznejši papež nasprotoval pomilostitvi Fudžimorija.
Leta 2015 je na družbenem omrežju, ki se je takrat še imenovalo Twitter, delil objave, ki so bile kritične do politike Donalda Trumpa do priseljencev in neomejene pravice do nošenja orožja v ZDA. Oglasil se je tudi, ko je januarja 2025 podpredsednik ZDA JD Vance v okviru upravičevanja Trumpove politike do priseljencev trdil, da je ta politika v okviru koncepta krščanske ljubezni (ordo amoris). Prevost je takrat delil odgovor papeža Frančiška na Vanceove izjave.
Leon XIV. kot nadaljevalec dela papeža Frančiška
Več kot očitno je torej, da je papež Leon XIV., ki je na svojo življenjsko pot tako prvi papež iz ZDA kot drugi latinskoameriški papež, nadaljevalec politike papeža Frančiška (temu so na desnici očitali, da je rdeči papež oziroma levičarski papež, nekateri so ga zaradi njegovih stališč označevali kar za komunista in marksista). In to Trumpovim republikancem seveda ni všeč.
Papež Leon XIV. nadaljuje delo papeža Frančiška, ki je bil zaradi svojih stališč do revščine za nekatere na ameriški desnici kar komunist in marksist. Kljub kritikam ga je v ZDA po pisanju BBC podpiralo 78 odstotkov ameriških katolikov. Na fotografiji iz leta 2023 vidimo, kako papež Frančišek imenuje Roberta Francisa Prevosta (zdajšnjega papeža Leona XIV.) za kardinala.
Foto: Guliverimage
Še zlasti zato, ker je po podatkih, ki jih je maja lani objavil BBC, 53 odstotkov ameriških katolikov podpornikov republikanske stranke oziroma se k njej nagiba. Katoliki po podatkih predstavljajo okoli 20 odstotkov ameriškega prebivalstva.
Izvolitev Prevosta kot sporočilo Trumpu
Tradicionalno je bila sicer stranka ameriških katolikov demokratska stranka. Tudi edina dva ameriška katoliška predsednika do zdaj, John Kennedy in Joe Biden, sta bila demokrata.
Ko je Prevost postal novi papež, je bilo to kar precejšnje presenečenje. Gledano nazaj, pa je odločitev kardinalov, da na konklavu (potekal je 7. in 8. maja lani) izvolijo prav njega, jasno politično sporočilo Trumpu, ki se je januarja 2025 vrnil v Belo hišo.
Spor med Trumpom in papežem
Odnosi med Trumpom in papežem so se zaostrili v zadnjih tednih, potem ko je ameriški predsednik 28. februarja začel vojno proti Iranu, še zlasti, ko je Trump na velikonočno nedeljo na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil grožnjo, da bo umrla vsa civilizacija, če Iran ne bo odprl Hormuške ožine. Vsi so seveda domnevali, da govori o množičnem uničevanju Irana, nekateri so se celo zbali, da bi utegnil uporabiti jedrsko orožje.
Izbira Leona XIV. se zdaj kaže kot jasno sporočilo Katoliške cerkve Donaldu Trumpu.
Foto: Guliverimage
Papež Leon se je takoj odzval z besedami, da so te grožnje iranskemu ljudstvu nesprejemljive. Zavzel se je tudi za mir in zavračanje vojne. Potem ko sta ZDA in Iran dosegli prekinitev ognja, je papež dejal, da se lahko ta vojna konča samo s pogajanji.
Papež je proti vojni
Papež je 10. aprila na družbenih omrežjih objavil, da Kristusovi učenci nikoli niso na strani tistih, ki so nekoč vihteli meč, danes pa mečejo bombe. Trumpovi republikanci so te besede vzeli kot grajo ameriške vojske, ki napada Iran.
Dan pozneje je papež dejal, da je dovolj malikovanja samega sebe in denarja, dovolj razkazovanja moč in dovolj vojne. Naslednji dan, 12. aprila, je Trump na Truth Socialu grajal papeža in mu med drugim očital, da je premehak do kriminala in grozen za zunanjo politiko. Papežu je svetoval, naj se zbere, uporabi zdrav razum in preneha pomagati radikalni levici ter naj bo velik papež in ne politik.
Papež: Ne bojim se Trumpa
Papežev odgovor je bil hiter in jasen: “Ne bojim se Trumpove administracije ali glasnega izražanja sporočila evangelija, za kar verjamem, da sem tukaj. Na svojo vlogo ne gledam kot na politično vlogo, kot na politika. Nočem se z njim prepirati. Mislim, da sporočilo evangelija ni namenjeno zlorabi na način, kot to počnejo nekateri ljudje.”
Zanimivost je, da si je zdajšnji papež izbral ime Leon, ki ga je prvi nosil Leon I. oziroma Leon Veliki, znan zlasti po tem, da je hunskega vladarja Atilo leta 452 odvrnil od napada na Rim. Je morda mogoča primerjava: Leon XIV. proti Trumpu?
Foto: Guliverimage
Trump je dvignil veliko prahu, ko je 12. aprila objavil svojo sliko, ustvarjeno z umetno inteligenco. Upodobljen je bil kot Jezus. Številni katoliki so Trumpu očitali, da je to bogokletno. Trump se je branil z besedami, da ni upodobljen kot Jezus, ampak kot zdravnik, ki zdravi bolnika. Sliko je tudi izbrisal.
Novopečeni katolik Vance proti papežu
Je pa 15. aprila Trump objavil novo sliko, ustvarjeno z umetno inteligenco, na kateri ga objema Jezus, v ozadju pa je ameriška zastava. Dva dni pred tem se je v spor s papežem vpletel še podpredsednik Vance.
Vance, ki se je v katolištvo spreobrnil pred sedmimi leti, je papežu v intervjuju za Fox News najprej svetoval, naj pusti politiko pri miru in se posveča samo moralnim zadevam. Nato je na shodu konservativne ameriške organizacije TPUSA (ustanovil jo je pokojni Charlie Kirk) papeža poučeval, da naj bo previden pri teoloških razpravah. Številni so seveda Vanceovo držo imeli za vzvišeno in domišljavo.
Papež o peščici tiranov, ki uničuje svet
V spor se je vpletel tudi vodja republikancev v ameriškem kongresu, protestant Mike Johnson. Ta papežu ni odrekal pravice, da govori o politiki, mora pa biti v tem primeru pripravljen tudi na to, da bo dobil politične odzive.
JD Vance, ki je odraščal v metodistični družini in bil dolga leta ateist, se je spreobrnil v katolika leta 2019. Kljub temu da je šele nekaj časa katolik, je prepričan, da lahko poučuje 70-letnega papeža Leona XIV. o katoliški teologiji, čeprav je papež strokovnjak za kanonsko pravo in je doktoriral iz teologije. Vance je letos objavil knjigo o tem, kako je postal katolik, pri tem pa na naslovnico knjige dal metodistično cerkev. Na fotografiji: Vance na obisku pri papežu Leonu XIV. maja lani.
Foto: Guliverimage
Papež je 16. aprila na obisku v Kamerunu znova grajal Trumpa, ne da bi ga izrecno imenoval, in sicer z besedami, da obsoja tirane, ki manipulirajo z religijo, da bi dosegli vojaške koristi. Govoril je tudi, da svet pustoši peščica tiranov, ki za vojno zapravljajo milijarde.
Strah Vatikana pred ugrabitvijo papeža?
Kot piše nemški politični analitik Alexander Görlach v nemškem mediju Focusu, je v ozadju merjenja moči med Washingtonom in Vatikanom zavestno nasprotovanje katoliških kardinalov Trumpovemu nacionalizmu in zlorabi vere v politične namene.
Görlach tudi piše, da v ozadju papeževe odločitve, da zavrne Trumpovo povabilo na slovesnost v Philadelphii 4. julija letos ob 250. obletnici ustanovitve ZDA, ni samo papeževo simbolno sporočilo Trumpu (takrat naj bi bil papež med begunci na otoku Lampedusa), ampak tudi strah vatikanske kurije, da bi lahko ameriške oblasti papeža med obiskom ZDA aretirale.
Ameriške grožnje Vatikanu?
Glede na napete odnose med Trumpom in papežem ne preseneča novica, ki jo je v začetku aprila objavil ameriški spletni medij The Free Press (ta je naklonjen republikancem). Na sestanku 22. januarja letos naj bi podsekretar na ameriškem ministrstvu za obrambo Elbridge Colby takratnemu vatikanskemu nunciju v ZDA, kardinalu Christophu Pierru, dejal, da imajo ZDA takšno vojaško moč, da lahko storijo, kar hočejo, in da naj se Cerkev odloči za ZDA. To naj bi bile grožnje Vatikanu.
Letos januarja, potem ko je imel papež kritičen govor do ameriških oblasti, naj bi imel podsekretar na ameriškem obrambnem ministrstvu Elbridge Colby srečanje s takratnim apostolskim nuncijem v ZDA, kardinalom Christophom Pierrom. Od Vatikana naj bi z grozečim tonom zahteval, da se prikloni Washingtonu. Obe strani sta to javno zanikali. Na fotografiji: Elbridge Colby.
Foto: Guliverimage
Na srečanju naj bi z ameriške strani padale tudi grožnje z avignonskim papeštvom. Gre za obdobje med letoma 1309 do 1376, ko je sedem papežev po vrsti prebivalo v Avignonu v Franciji in ne v Rimu. Vseh teh sedem papežev je bilo francoskega rodu in so bili pod vplivom francoskih kraljev. Pozneje, leta 1378, je prišlo do razkola v Katoliški cerkvi, ko so v Avignonu bivali t. i. protipapeži. Ta razkol se je končal leta 1417.
Zanikanje groženj
Pentagon je takoj zanikal grožnje z ameriško vojaško močjo in avignonskim papeštvom, resničnost pisanja ameriškega spletnega medija je javno zanikal tudi Vatikan.