STRABAG Slovenija z digitalnimi modeli, laboratoriji in trajnostnimi praksami spreminja gradbeništvo. Gradbeništvo si še vedno radi predstavljamo skozi beton, prah in težko mehanizacijo. A v resnici je ena največjih transformacij danes prav tam – na gradbiščih, v laboratorijih in v digitalnih modelih, ki nastajajo, še preden je položen prvi temelj.
Panoga, ki je bila dolgo sinonim za velik okoljski odtis, se vse bolj preobraža v podatkovno vodeno industrijo, kjer odločajo natančno načrtovanje, optimizacija in trajnost.
»Gradbeni projekt danes najprej zgradimo digitalno. Tam preverimo vse možne scenarije, optimiziramo procese in šele nato gremo na teren,« pojasnjuje dr. Sebastjan Meža, vodja skupine za gradnjo prometnih poti pri STRABAG Slovenija.
Digitalni modeli in natančno načrtovanje spreminjajo način gradnje že pred začetkom del. Na fotografiji: dr. Sebastjan Meža in dr. Dejan Hribar STRABAG FOTO: Marko Feist
Manj napak, več nadzora
Ključni premik prinaša uporaba informacijskega modeliranja gradenj (BIM), ki omogoča, da vsi udeleženci projekta delujejo na podlagi enotnega digitalnega modela.
To pomeni manj improvizacije, manj napak in bistveno boljšo koordinacijo.
»V preteklosti so se težave pogosto reševale na gradbišču, danes jih rešujemo že v fazi načrtovanja,« pojasnjuje dr. Dejan Hribar, vodja oddelka TPA in laboratorijev v Sloveniji. »To neposredno vpliva na stroške, roke in kakovost izvedbe.«
Tak zgodnji pristop zmanjšuje tudi nepotrebne premike materiala in energijsko potratne procese, kar postaja vse pomembnejše v času podnebnih omejitev.
Dr. Sebastjan Meža: »Gradbeni projekt danes najprej zgradimo digitalno – šele nato na terenu.«
Trajnost ni več izbira, ampak pogoj
Uporaba BIM-modelov omogoča boljšo koordinacijo, manj napak in učinkovitejšo izvedbo projektov. FOTO: Marko Feist
Gradbeništvo je pod vse večjim pritiskom, da zmanjša svoj okoljski odtis. V STRABAGu so to vključili v svojo strategijo do leta 2030, ki temelji na treh stebrih: ljudje, planet in napredek. Eden ključnih pristopov je krožno gospodarstvo.
»Reciklirani materiali, kot je asfalt, danes dosegajo enake ali celo boljše lastnosti kot novi,« dodaja dr. Sebastjan Meža. »S tem zmanjšujemo porabo naravnih virov in emisije.«
Posebno vlogo pri tem ima laboratorij TPA, kjer razvijajo in testirajo nove materiale ter postopke, ki omogočajo prenos inovacij neposredno v prakso.
Dr. Sebastjan Meža: »Reciklirani materiali, kot je asfalt, danes dosegajo enake ali celo boljše lastnosti kot novi.«
Hitreje z manj emisijami
Eden bolj konkretnih primerov inovacij so t. i. topli asfalti, pri katerih se temperatura proizvodnje zniža za 20 do 40 stopinj.
»To pomeni manj emisij in hkrati hitrejšo izvedbo del,« pravi dr. Hribar. »Ceste lahko odpremo prej, kar pripomore k zmanjševanju zastojev in vpliva na okolje.«
Takšne izboljšave se morda zdijo majhne, a prav kombinacija številnih manjših sprememb vodi do večjega učinka – tudi na poti do podnebne nevtralnosti, ki si jo skupina STRABAG zastavlja do leta 2040.
Slovenija kot poligon kompleksnosti
Slovenski projekti zaradi zahtevnega terena pogosto sodijo med bolj kompleksne v regiji. Predori, viadukti in zahtevne podporne konstrukcije zahtevajo visoko raven znanja in natančnosti.
»Prav ta kompleksnost nas sili v inovacije,« poudarja Meža. »Rešitve, ki jih razvijamo tukaj, so uporabne tudi na drugih trgih.«
Projekt Emonika v Ljubljani je eden od primerov, kjer digitalni modeli omogočajo usklajevanje številnih deležnikov v omejenem urbanem prostoru.
Dr. Sebastjan Meža: »Trajnost v gradbeništvu ni več izbira – postaja pogoj.«
Gradbeništvo kot industrija prihodnosti
Reciklirani materiali in topli asfalti dokazujejo, da lahko gradbeništvo hkrati zmanjšuje emisije in pospešuje gradnjo. FOTO: Marko Feist
Digitalizacija in nove tehnologije spreminjajo tudi podobo panoge v očeh mladih.
»Danes gradbeništvo ni več samo fizično delo. Vključuje podatke, analitiko, simulacije in vse več umetne inteligence,« pravi Hribar. »To ga dela bistveno bolj zanimivega za mlade inženirje.«
To je pomembno tudi z vidika zaposlovanja, saj panoga v Evropi že dalj časa opozarja na pomanjkanje ustreznega kadra.
Dr. Dejan Hribar: »Gradbeništvo danes ne gradi samo infrastrukture, ampak tudi prihodnost bivanja.«
Od materialov k odločitvam
Čeprav bodo beton, asfalt in jeklo vedno ostali temelj gradbeništva, se njegova prihodnost vse bolj premika v smeri odločanja, podatkov in načrtovanja.
Gradbeništvo tako postaja industrija, kjer konkurenčnost ne temelji več le na izvedbi, temveč na sposobnosti razmišljanja vnaprej.
In prav ta premik skriva ključno spremembo: ne gre več samo za to, kaj gradimo – temveč kako pametno to počnemo.
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.