Foto: MMC RTV SLO/Maja Ikanović
Stranka Resni.ca je lani pripravila predlog spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija in ga s podpisi volivcev tudi vložila v državni zbor, je poročala novinarka TV Slovenija Valentina Plaskan. Predsednik Resni.ce Zoran Stevanović, ki je zdaj tudi predsednik DZ-ja, pravi, da bi ukinitev RTV-prispevka ljudem omogočila izbiro, stroka pa svari, da bi to lahko ogrozilo neodvisnost javnega medijskega servisa.
Oglas
Predlog novele kot ključno vsebinsko točko predvideva ukinitev obveznosti plačevanja RTV-prispevka in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Stevanović je spremembe po izvolitvi uvrstil med prioritetne cilje: “Ta naš zakon Resni.ce o RTV-prispevku. Potem gre za pridobivanje poslancev za referendum glede izstopa iz Nata in WHO-ja,” je dejal.
Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak pravi, da sicer gre za način financiranja, ki ga imajo večinoma v severnoevropskih državah. A obenem opozarja: “Na začetku je to bilo v redu, oni so dobili malo več kot pol milijarde evrov za financiranje javne televizije. Potem so jim pa začeli nižati sredstva. In to je največja bojazen, ki se pojavlja, da pride nekdo, ki potem sredstva za javno radiotelevizijo zniža.”
Evropska radiodifuzna zveza je v svoji raziskavi ob pregledu različnih modelov financiranja ugotovila, da je tako imenovani nemški način zbiranja prispevka za javni medij najboljši način, ker zagotavlja tudi največjo neodvisnost, je še poudarila Gorščak.
Medijski strokovnjak, profesor na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, je zadevo komentiral z besedami: “Igranje s financiranjem RTV-ja, igranje tako, da stvari niso dorečene in se prepuščajo državnemu proračunu, je lahko zelo nevarno, ker iz preteklosti vemo, da se lahko zavlečejo plačila, blokirajo izplačila in podobno.”
Pri predlogu, ki ga na parlamentarne klopi prinaša Resni.ca, ne gre za pomen pomoči javnemu mediju glede stabilnega financiranja, kaj šele, da bi se prebivalstvo zaščitilo pred tem stroškom, izpostavlja raziskovalka medijev Brankica Petković, ki opominja tudi na vlogo RTV-ja: “Model financiranja javne radiotelevizije rešiti z enim zakonskim členom je povsem podcenjujoče do države ter do državljank in državljanov.”
Raziskave Mirovnega inštituta na ravni Evropske unije, kjer so pod drobnogled vzeli deset držav, kažejo povezanost med močno ter stabilno javno radiotelevizijo in stanjem demokracije v državi, še izpostavlja Petković.
Poslanci bi lahko odločali o ukinitvi RTV-prispevka
Financiranje in neodvisnost na preizkušnji
Javni mediji so sicer pogosto prva tarča populističnih politik. Njihovo financiranje in neodvisnost sta zdaj na preizkušnji zlasti v vzhodnih članicah Evropske unije. Na Češkem in v Litvi se vrstijo protesti proti političnim posegom v javno radiotelevizijo. Zmagovalec volitev na Madžarskem Peter Magyar pa po odhodu Viktorja Orbana obljublja zakon, ki bo vzpostavil neodvisen javni medijski servis, je poročala dopisnica Maja Derčar.
Češki premier Andrej Babiš je odločen izpolniti volilno obljubo in ukiniti mesečni prispevek, približno 8,5 evra, za RTV. Številni nasprotniki predloga opozarjajo, da bo vlada s financiranjem iz proračuna medije izstradala in si jih podredila. “Nočemo postati Madžarska, nočemo po poti Slovaške,” je denimo izjavila Hana Malanikova, igralka in učiteljica, udeleženka protesta na Češkem.
Slovaška vlada Roberta Fica je RTV-prispevek ukinila, javno medijsko hišo pa preoblikovala, vodi jo generalni direktor, ki ga imenuje vladno-parlamentarno telo. Fico je pred tem jasno povedal, kaj si misli o slovaškem RTV-ju: “Televizija in radio ne moreta biti nesporno nepristranska, ker sta v sporu s slovaško vlado.”
Parlament v Litvi je na predlog vladne nacionalistične stranke Nemuno Aušra zamrznil višino sredstev za javni LRT. Z naslednjim korakom, uzakonitvijo ohlapnih pogojev za razrešitev direktorice, pa vlada zaradi množičnih protestov še okleva. “Svobodo izražanja močno ogrožajo politiki, ki so zdaj v parlamentarni palači. Poskušajo prevzeti televizijo in radio,” je povedal nekdanji komentator na litovski televiziji Česlovaš Iškauskas.
Vlada Donalda Tuska na Poljskem je ubrala hojo po pravno tankem ledu. Javne medije, ki so bili prej trobilo stranke Zakon in pravičnost, je poslala v stečaj po zakonu o gospodarskih družbah, kulturni minister je odpustil vodstva in nadzorne svete. Pot do povrnitve zaupanja v javna občila je vse prej kot lahka. Prav poljski reformni scenarij za medije se najpogosteje omenja v primeru Madžarske.
In še najnovejši primer. Švicarska desna ljudska stranka je poskusila z znižanjem prispevka za javni medijski servis in pogorela. Volivci so predlog na marčevskem referendumu zavrnili z 71 odstotki glasov proti.
Javni mediji so pogosto prva tarča populističnih politik
Oglas