Umrl je Janez Deželak, dolgoletni predsednik taboriščnega odbora Auschwitz, so zapisali v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Njegovo življenjsko pot je zaznamovala kruta izkušnja druge svetovne vojne. Kot otrok je bil materi ob njenem odhodu v taborišče nasilno odvzet in nameščen v nemško družino. Po vojni ga je mati, tako kot še dva brata, s pomočjo Rdečega križa znova našla. Gre za eno tistih zgodb, ki ostajajo pretresljiv opomin na usode ukradenih otrok.

Neutrudno je skrbel za negovanje zgodovinskega spomina

Skozi vsa povojna leta je ohranjal spomin na te tragične dogodke. Kot predsednik taboriščnega odbora Auschwitz je neutrudno skrbel za negovanje zgodovinskega spomina, opozarjal na grozote taborišča ter ohranjal zavest o usodi ukradenih otrok.

Postal je inženir strojništva, služboval v različnih slovenskih krajih, postavil pa je tudi več kot trideset tovarn za proizvodnjo kamene volne po vsej Evropi in v Kazahstanu.

Mdr. je leta 2018 prejel tudi medaljo Občine Medvode za nesebično delo v dobro občine. Poudarili so, da je občini podaril 3400 kvadratnih metrov zemljišča za gradnjo pločnika za pešce in kolesarje in za gradnjo rondoja na Senici. Poleg tega je na splošno prispeval k razvoju kraja in povezoval ljudi v klubu ljubiteljev namiznega tenisa in pri prirejanju gledaliških predstav.

Njegovo delo, predanost in človeška toplina bodo ostali trajen navdih in opomin prihodnjim rodovom, so še zapisali v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Na portalu občine Domžale so predlani ob svetovnem dnevu holokavsta njegovo zgodbo strnili takole: Bil je eden od približno 660 ukradenih otrok, ki so jih nasilno iztrgali iz naročij slovenskih mater. Slovenske otroke so rasno pregledati in ocenili, če so primerni za prevzgojitev v pravega predstavnika nemškega rajha. Dobili so nemška imena, dodelili so jih novim, nemškim materam, staršem. Janez je postal Johann, Hans, južni Nemec.

Medtem ko so najmlajši preživljali čas pri novih starših, so starejše otroke poslali v internate in jih vzgajali za bodoče, nemške vojake. Kot je v svojem pričevanju povedal Deželak, je šele kasneje, ko je sam postal dedek, ozavestil grozoto tega dejanja, da materi vzameš leto dni starega otroka.

Njegova slovenska mati Terezija je preživela tako Auschwitz kot Ravensbrück in po osvoboditvi dosegla vrnitev vseh treh otrok.