Na ljubljanski medicinski fakulteti se končuje eden največjih gradbenih projektov v zgodovini te izobraževalne institucije. Gradnja Kampusa Vrazov trg I, ki bo prve študente in raziskovalce sprejel že v prihodnjem študijskem letu, je v sklepni fazi. Z novimi prostori bo fakulteta lahko na študij medicine in dentalne medicine sprejela vsako leto vsaj dodatnih 40 študentov, kar pomeni več razpisanih mest za prihodnje generacije, hkrati pa bo v nov kampus preselila šest znanstvenoraziskovalnih inštitutov. V nadaljevanju prikazujemo, kako je fakulteta videti danes in kakšna bo njena prihodnja podoba.
Prvi znanstveni koraki v slovenski medicini segajo že v leto 1693, naredila pa jih je medicinska sekcija Akademije delovnih z najvidnejšim predstavnikom Markom Gerbcem. Desno na fotografiji je stavba liceja na Vodnikovem trgu, kjer so leta 1782 uvedli tudi mediko-kirurški študij.
Foto: Inštitut za zgodovino medicine
Medicinska fakulteta je bila ustanovljena leta 1919 kot ena od petih ustanovnih članic ljubljanske univerze in je bila takrat še brez ustreznih prostorov za izvajanje pedagoške dejavnosti.
Dve leti pozneje je bila po načrtih arhitekta Ivana Vurnika zgrajena prva stavba medicinske fakultete, imenovana Vurnikove jasli. V njej so bili nastanjeni vsi predklinični inštituti. Zgradba na Zaloški ulici 4 stoji še danes in je sedež Inštituta za fiziologijo.
Danes fakulteta deluje bistveno drugače – njene dejavnosti so razpršene na več lokacijah.
Študij in raziskave na več lokacijah
Prva stavba medicinske fakultete na Zaloški ulici 4, zgrajena leta 1921 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika.
Foto: Inštitut za zgodovino medicine
Ljubljanska medicinska fakulteta pedagoško in raziskovalno dejavnost danes izvaja na več lokacijah (na območju med Zaloško, Očetovsko ulico in Šuštarjevim nabrežjem, pa tudi na Zemljemerski ulici), del dejavnosti se bo preselil v novo stavbo Kampusa Vrazov trg I.
Med njimi je tudi najstarejša stavba na Zaloški cesti 4, vse pedagoške in raziskovalne dejavnosti s tega območja, vključno z Vurnikovo stavbo, pa se bodo preselile v Kampus Vrazov trg I.
Druga pomembna lokacija je Šentpetrska kasarna na Vrazovem trgu, ki jo fakulteta uporablja od leta 1945. Tu sta danes sedež dekanata in Centralna medicinska knjižnica.
Fakulteta se trenutno sooča predvsem z razpršenostjo dejavnosti na več lokacijah, kar otežuje organizacijo pedagoškega in raziskovalnega dela ter sodelovanje med inštituti. Prostorska stiska pomeni tudi delo v starejših in ponekod neustrezno opremljenih prostorih, del dejavnosti poteka tudi v najetih prostorih. Na fotografiji je lesena predavalnica, v kateri trenutno potekajo predavanja.
Foto: Metod Perme, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Tako poteka gradnja danes
Temeljni kamen za novi kampus medicinske fakultete je bil položen februarja 2024, po pojasnilih fakultete pa gradnja Kampusa Vrazov trg I uspešno napreduje.
Objekt bo prvi univerzitetni projekt v Sloveniji z zlatim trajnostnim certifikatom DGNB. Ta potrjuje, da stavba dosega najvišje trajnostne standarde – od energetske učinkovitosti in nizkih izpustov do uporabe zdravju prijaznih materialov. Vrednost investicije znaša dobrih 94 milijonov evrov. Projekt večinsko sofinancirata Evropska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Foto: arhiv fakultete
Kampus Vrazov trg I se razprostira na dobrih 21 tisoč kvadratnih metrih. Fotografija prikazuje stanje konec marca 2026.
Foto: Makro 5
Od stare stavbe je na Vrazovem trgu ostal le manjši del, ki je predviden za prenovo v prihodnjih letih. Novi kampus je eden od treh načrtovanih kampusov medicinske fakultete in obsega približno tretjino vseh načrtovanih zmogljivosti. Razvojna vizija treh kampusov vključuje še kampusa Zaloška in Korytkova.
Pomemben del stavbe v kampusu Vrazov trg bo Center za učenje kliničnih veščin za področje medicine, posebno vlogo v kampusu pa bo imel Medicinski raziskovalni center.
Ta bo opremljen z napredno raziskovalno infrastrukturo in bo omogočal souporabo najsodobnejše raziskovalne opreme za potrebe inštitutov.
Sodobni in trajnostno zasnovani prostori
Nova stavba bo vključevala tudi skupno pedagoško infrastrukturo, servisne in tehnične prostore, restavracijo, več predavalnic, vajalnice, konferenčni dvorani ter druge učne in upravne prostore, pa tudi podzemno garažo, kolesarnico in zaklonišče.
V letošnjem študijskem letu je bilo v magistrska programa medicina in dentalna medicina skupno vpisanih 1.779 študentk in študentov, na doktorski študij pa 567.
Foto: arhiv fakultete
Za študij medicine je bilo letos prijavljenih 467 kandidatov (lani 450), razpisanih pa 240 mest (lani 205). To pomeni, da bo priložnost za študij dobilo 35 študentov več kot lani.
Foto: arhiv fakultete
Nova infrastruktura bo pomembno vplivala tudi na prihodnji razvoj študija. Fakulteta je trenutno v pomembnem investicijskem ciklu, ki bo trajal prihodnjih deset let ter zajemal celovito prenovo in izgradnjo vseh fakultetnih prostorov. Ob tem na fakulteti poudarjajo, da tudi drugi gradbeni projekti in projekti prenove, ki so v fazah priprave projektne in investicijske dokumentacije, potekajo skladno s predvidenimi časovnicami. Te projekte fakulteta trenutno v celoti financira iz lastnih virov.
Za študij dentalne medicine je bilo za študijsko leto 2026/2027 prijavljenih 178 kandidatov (lani 148), razpisanih pa 60 mest (lani 55). Prihodnje študijsko leto bo dentalno medicino lahko študiralo dodatnih pet študentov in študentk.
Foto: arhiv fakultete
Kampus bo študentom in raziskovalcem omogočil delo v sodobnih, enotnih prostorih namesto na več razpršenih lokacijah. To pomeni interdisciplinarno sodelovanje, souporabo tehnološko najnaprednejših tehnologij in sodobne raziskovalne opreme ter povezovanje raziskovalnega in pedagoškega dela.
Novi kampus je pomembna nadgradnja študijskih in raziskovalnih zmogljivosti ter dolgoročna naložba v razvoj slovenske medicine in izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov.
Časovni posnetek napredka gradnje