V razpravah v sklopu zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu ugotavljamo, da so se razmere v svetu z nastopom vojne v Iranu poslabšale, negotovost pa povečala. Realizacija geopolitičnih tveganj prek visokih cen nafte in drugih energentov namreč povečuje verjetnost nastopa stagflacije v svetu. To velja tudi za območje z evrom, opozarja guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
»Znižana napoved je pričakovana, pri čemer gre za le manjši popravek navzdol,« je po poročanju STA dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Po njegovih besedah to velja za večino sveta, predvsem pa za države, ki jih je zaprtje Hormuške ožine najbolj prizadelo.
Ta je poudaril, da nihče v Washingtonu ne ve, kakšne bodo dejanske posledice krize, in zato IMF države opozarja, naj bodo previdne pri ukrepih za odzivanje na krizo, še posebej pri takšnih bolj populističnih. »Ukrepe je lahko sprejeti, jih pa je težje odpraviti, ko je krize konec,« je dejal in pri tem izpostavil nevarnost nižanja davkov na dodano vrednost za posamezne izdelke, če država nima popolnega nadzora nad celotno verigo. Spomnimo, vlada je v izhodiščih protikriznih ukrepov predvidela morebitno znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila – sosednje države Slovenije imajo stopnjo DDV za osnovna živila pri petih odstotkih, medtem ko je ta pri nas 9,5 odstotka. Številne študije kažejo, da se znižanje DDV na nekatera živila, ne prelije v celoti v maloprodajne cene. A iz nekaterih držav vendarle poročajo o uspehu, pri čemer je ključen nadzor cen in konkurence po znižanju DDV.
Glede prihodnjih protikriznih ukrepov bo treba poiskati dodaten fiskalni prostor, je dodal minister: »Vsi proračunski porabniki morajo pregledati svoje proračune in imeli smo že več sestankov na to temo. Veseli me, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pod novim vodstvom intenzivno dela na ukrepih, ki bodo znižali stroške za zdravstveno blagajno, ne bodo pa vplivali na dosegljivost storitev.« Vlada je namreč naložila predlagateljem finančnih načrtov in ZZZS, da pripravijo predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov za odpravo odstopanj od fiskalnih zavez.
Banka Slovenija bo napoved znižala
»V Banki Slovenije bomo nove napovedi kot običajno predstavili junija. Aktualni kazalniki sicer kažejo na postopno okrevanje gospodarske rasti v letu 2026, vendar bo ta ob porastu cen energentov zaznamovana z nekoliko višjo inflacijo, kot je bilo predvideno v zadnjih decembrskih napovedih,« je povedal Dolenc. Ta je ob robu zasedanja napovedal, da bo tudi Banka Slovenije junija v svoji oceni gospodarske rasti obete nekoliko znižala.
Kako se bo odzvala ECB?
»Ob zavedanju, da se postopoma uresničuje scenarij, pri katerem konflikt ne bo razrešen hitro, poudarjam, da smo v Svetu ECB pripravljeni odločno reagirati, če bo to potrebno. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo tako še naprej usmerjene v naš cilj, da se stabilizacija srednjeročno stabilizira pri dveh odstotkih. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike,« je napovedal guverner. Svet ECB se bo na naslednji monetarni seji sestal konec meseca.
Kibernetska tveganja za bančni sistem
Dolenc je pri tem spomnil na »dobro poslovanje« slovenskega bančnega sistema, ki je lani ustvaril 882 milijonov evrov čistega dobička, kar je sicer nekoliko manj kot v dveh predhodnih letih. »Izgledi za splošno raven sistemskih tveganj v bančnem sistemu so se v zadnjem polletju sicer po naši oceni nekoliko poslabšali. Povišana tveganja izhajajo pretežno iz geopolitičnih trenj v mednarodnem okolju in se odražajo tudi na kibernetski varnosti, preostala tveganja pa še vedno ocenjujemo kot nizka do zmerna.«