Hormuška ožina. Foto: Reuters/Evropska unija/Copernicus
“Pred 20 minutami smo dobili nekaj precej dobrih novic, zdi se, da na Bližnjem vzhodu glede Irana vse poteka kar dobro,” je ameriški predsednik Donald Trump dejal novinarjem v petek zvečer po krajevnem času med poletom s predsedniškim letalom iz Phoenixa v Washington.
Oglas
O kakšni dobri novici govori, podrobneje ni pojasnil: “O tem boste še slišali. Mislim, da je to nekaj, kar bi se moralo zgoditi. Nekaj smiselnega. In mislim, da se bo zgodilo. No, bomo videli, kaj se bo zgodilo, ampak mislim, da se bo.”
Iran je nekaj ur prej začasno znova odprl Hormuško ožino po ločenem sporazumu o prekinitvi ognja, ki sta ga s posredovanjem ZDA sklenila Izrael in Libanon. A izjave z obeh strani, ki so sporazumu sledile, so vzbudile dvom o hitri vzpostavitvi ladijskega prometa skozi ožino, navaja Reuters. Podatki o ladijskem prometu medtem kažejo, da se je skozi ožino namenilo okoli 20 plovil, večinoma kontejnerskih ladij in tankerjev, a se jih je večina obrnila. Zakaj, ni jasno.
Galibaf: Hormuška ožina ne bo ostala odprta, če se bo ameriška zapora nadaljevala
Iranski zunanji minister Abas Aragči je v petek sporočil, da bo ožina odprta toliko časa, kolikor bo trajalo dogovorjeno premirje med Izraelom in Libanonom, danes zgodaj zjutraj pa je predsednik iranskega parlamenta in eden izmed pogajalcev Mohamad Bager Galibaf na družbenih omrežjih zapisal, da Hormuška ožina ne bo ostala odprta, če se bo ameriška zapora nadaljevala. Dodal je, da promet skozi ožino poteka po “dogovorjeni poti” in z odobritvijo iranskih oblasti. Galibaf je zapisal še, da se bo o tem, ali bo ožina odprta ali zaprta, ter o veljavnih predpisih za prehod odločalo na kraju samem, “ne pa na družbenih omrežjih”. Trumpu je očital širjenje lažnih trditev in dejal, da ZDA na ta način v pogajanjih ne bodo dosegle nobenega napredka.
Trump je namreč v petek zvečer dejal, da bi morda lahko prekinil premirje z Iranom, če z njim do srede ne bo dosežen dolgoročni sporazum za končanje vojne, ter poudaril, da se bo v tem primeru ameriška blokada iranskih pristanišč nadaljevala.
Donald Trump. Foto: Reuters
Nova pogajanja ZDA-Iran že ta konec tedna?
Ameriški predsednik je že pred tem napovedal, da bodo nova pogajanja potekala že ta konec tedna, a Reuters navaja ocene diplomatov, seznanjenih z dogajanjem, da to ni najverjetnejše – že zaradi logistike, povezane z organizacijo takšnih pogovorov. Potekali naj bi sicer v Islamabadu, kjer pa ni zaznati nobenih znakov priprav, navaja tiskovna agencija.
Pakistanski vir je medtem glede pogajanj razkril, da je bil v diplomatskem zakulisju dosežen napredek, kar bi lahko na prihodnjem srečanju med obema stranema privedlo do podpisa sporazuma. Po njegovih besedah bi strani najprej podpisali memorandum o soglasju, nato pa v 60 dneh še celovit sporazum. “Podroben sporazum pride pozneje. Obe strani se načelno strinjata, tehnične podrobnosti pa sledijo,” je za Reuters dejal vir, ki je želel ostati anonimen.
Diplomatski vir je povedal, da je načelnik pakistanske vojske Asim Munir, ki se je od srede v Teheranu pogovarjal z iransko stranjo, dosegel preboj v “težavnih vprašanjih”. Bi pa lahko dodatno pogajanja zapletla morebitna vnovična ameriška zapora Hormuške ožine, navaja agencija.
Evropski vrh sta gostila britanski premier in francoski predsednik. Foto: Reuters
Evropske države pripravljene na posredovanje po koncu sovražnosti
Medtem sta Francija in Velika Britanija gostili evropski vrh 40 držav za zagotavljanje proste in varne plovbe skozi Hormuško ožino. Kljub novim kritikam Donalda Trumpa na račun zaveznic v zvezi Nato so Evropejci pripravljeni na posredovanje, a šele ko bo konec sovražnosti v Perzijskem zalivu, je za Radio Slovenija poročal Igor Jurič.
Udeleženci konference so z zadovoljstvom sprejeli napoved Irana, da bo za trgovske ladje plovba skozi Hormuško ožino popolnoma prosta, dokler traja premirje z ZDA in Izraelom. Kljub novim ostrim kritikam ameriškega predsednika Trumpa na račun evropskih zaveznic, ker se niso pridružile ZDA v vojni proti Iranu, in njegovim besedam, naj se ne približujejo, razen če želijo svoje ladje naložiti z nafto, sta Francija in Velika Britanija ob podpori drugih udeleženk videokonference sporočili, da sta pripravljeni voditi večnacionalno misijo v Hormuški ožini, a pod jasnimi pogoji.
Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo misija mirovne in obrambne narave, z njo pa naj bi zagotovili prosto plovbo trgovskih ladij in pomagali k odstranjevanju min. Bo pa zaživela šele po vzpostavitvi premirja.
Ker želijo udeleženke srečanja, med njimi je bila tudi Slovenija, pospešiti vojaške priprave na misijo, je francoski predsednik Emmanuel Macron za prihodnji teden napovedal že novo srečanje za vojaško načrtovanje v Londonu.
Britanski premier Starmer je dejal, da je več držav pripravljenih sodelovati v vojaški akciji. To sta potrdila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni in nemški kancler Friedrich Merz, bi pa njuni državi morali pred tem odpraviti še nekaj domačih pravnih ovir, je še poročal Jurič.
Oglas