Združitev ključnih služb ZVKDS-ja pod eno streho bo prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost, sporočajo iz zavoda. Foto: Daniel Novakovič/STA
Generalni direktor ZVKDS-ja Jernej Hudolin. Foto: Daniel Novakovič/STA
S selitvijo dela svojih služb je Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) po besedah Hudolina pridobil simbolno raven. Gruberjeva palača je namreč stavba bogate zgodovine in dediščine, ki je bila od svoje postavitve pomemben prostor znanstvenega in kulturnega življenja mesta. S pridobitvijo novih prostorov v Gruberjevi palači je ZVKDS stopil ob bok sorodnim institucijam po Evropi, meni Hudolin.
Ko je jezuit Gabriel Gruber leta 1773 zasnoval palačo, je zgradil več kot zidove. Zgradil je vizijo prostora, v katerem se znanje preliva v prakso, študij prepleta z inovacijo in se iz radovednosti rodi napredek, je Hudolin povedal na odprtju novih prostorov. S prihodom v palačo bodo nadaljevali večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino, ki jo je zasnoval Gruber in so jo ohranjali in bogatili številni ustvarjalci pred nami, je dodal.
Sorodna novica
Skrivnost Gruberjeve palače: Resnica o kupolni poslikavi le prišla na dan
“Združitev ključnih služb ZVKDS-ja pod eno streho bo prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost. Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo zdaj delovali na treh, Gruberjeva palača pa je že postala srce našega delovanja,” je ob odprtju prostorov še dejal Hudolin.
V stavbo se selijo po obnovitvenih delih, v okviru katerih so uredili nove elektroinštalacije, obnovili pode in osvežili beleže. Hudolin je kot posebej dragoceno pozdravil odkritje pravega avtorstva stropne poslikave na ovalnem stopnišču, ko je bil med restavriranjem med letoma 2018 in 2021 avgusta 2019 odkrit podpis pomembnega baročnega slikarja Martina Johanna Schmidta, imenovanega Kremser Schmidt, z letnico 1775. Odkritje je sprožilo nove umetnostnozgodovinske raziskave o umetnini, ki je do tedaj veljala za delo slikarja Andreja Herrleina.
Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Foto: Daniel Novakovič/STA
Prostor povezovanja z javnostjo in izobraževanja
V prihodnje bo Gruberjeva palača po napovedih generalnega direktorja ZVKDS-ja prostor povezovanja z javnostjo, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in strokovnega dialoga. V stavbi bo zaživelo tudi manjše razstavišče, ki bo poimenovano po vizionarju in učenjaku Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ZVKDS označila za enega izmed največjih javnih zavodov na področju kulture in praktično edinega, ki deluje na širšem področju Slovenije. Kot je dodala, tako razvejana dejavnost javnega zavoda, ki ima različne področne enote, po njenih besedah ni enostavna. Ob tem je omenila, da je bil eden pomembnejših ciljev v tem mandatu, da kultura postane dostopna vsem, da je javna in odprta.
Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani. Foto: Daniel Novakovič/STA
Z ministrstva za kulturo so sporočili, da so za obnovo prostorov namenili 370.000 evrov. V tem mandatu so izvedli energetsko sanacijo prostorov območne enote zavoda v Kranju in Ljubljani, za kar so namenili 3,5 milijona evrov, ter obnovili Luško kapitanijo v Kopru, kamor se seli območna enota Piran. Za to so zagotovili 440.000 evrov.
ZVKDS je del svojih služb v Gruberjevo palačo preselil po tem, ko se je iz nje v obnovljene prostore na Poljanski cesti 40 preselil Arhiv RS.
Oglas