V Sloveniji je začela veljati nova uredba, ki določa obvezno ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov, s čimer se tekstil ne sme več odlagati v mešane komunalne odpadke. V zvezi z novo uredbo smo na javna podjetja Snaga Maribor, Marjetico Koper in Ljubljansko javno podjetje JP Voka Snaga naslovili vprašanja. Zanimalo nas je, kako so sistem prilagodili, kje lahko občani oddajo tekstil, kako spremljajo učinkovitost ločevanja ter ali zaznavajo spremembe v količinah odpadkov.
V Javnem podjetju Snaga Maribor poudarjajo, da ločeno zbiranje tekstila izvajajo že več let, saj jim to nalaga že Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov iz leta 2017, zato nova ureditev zanje ne pomeni uvajanja novega sistema, temveč njegovo nadgradnjo. Občani lahko tekstil oddajo v vseh zbirnih centrih, ki jih upravlja Snaga, in sicer v Mestni občini Maribor na lokacijah Plinarniška in Lahova ulica ter v zbirnih centrih v občinah Pesnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Ruše, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju in Starše. V podjetju poudarjajo, da morajo uporabniki tekstil ločevati glede na njegovo uporabnost, da mora biti čist in suh ter da je ključna odgovorna presoja, ali je primeren za ponovno uporabo. Poleg zbirnih centrov so na voljo tudi zbiralniki za še uporaben tekstil, ki jih upravlja Humana.
V Snagi Maribor spremljajo učinkovitost sistema sistematično, in sicer preko količin ločeno zbranega tekstila ter letnih sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov, kjer ugotavljajo prisotnost tekstila v preostanku odpadkov. Na podlagi teh podatkov ocenjujejo, da se količine ločeno zbranega tekstila povečujejo, hkrati pa v letu 2025 zaznavajo tudi večji delež neuporabnega tekstila, kar kaže na boljše ločevanje in posledično zmanjševanje deleža tekstila v mešanih odpadkih. V primeru nepravilnosti občani lahko obvestijo medobčinsko inšpekcijo ali druge pristojne službe. V podjetju ocenjujejo, da so občani z ureditvijo razmeroma dobro seznanjeni, k čemur prispevajo dolgoletna praksa ločenega zbiranja, aktivnosti ponovne uporabe ter številne medijske vsebine, kljub temu pa opozarjajo, da določen delež tekstila v mešanih odpadkih še vedno ostaja, zato nadaljujejo z ozaveščanjem.
Koper: sistem v začetni fazi, poudarek na zbirnih centrih
Odjemna mesta FOTO: Marjetica Koper
»Ločeno zbiranje tekstilnih frakcij je v Sloveniji šele v začetni fazi. Zato občanke in občane najprej pozivamo, da dokončno izrabljen in uničen tekstil, raje prinesejo na oba zbirna centra (Sermin, Sveti Anton), ker na takšen način znatno pripomorejo pri nadaljnji obdelavi teh odpadkov. Kakor večina komunalnih podjetij v Sloveniji ima tudi Marjetica Koper nameščene namenske zabojnike za zbiranje odpadnega tekstila na določenih ekoloških otokih in javnih površinah. Teh je v MOK in Občini Ankaran skupaj 22. Seveda pa odpadni tekstil brezplačno prevzemamo tudi na obeh zbirnih centrih – Sermin in Sveti Anton. Nadaljnje sortiranje te frakcije, kjer se izloči še uporaben tekstil za obdelavo in reciklažo v t.i. industrijske krpe, ter dokončno izrabljen tekstil pa opravlja pogodbeni podizvajalec. Ocenjujemo, da število zabojnikov ustreza potrebam, pa tudi nepravilnih odlaganj ne zaznavamo. Seveda pa smo kakor zmeraj občankam in občanom na razpolago in bomo pozorno prisluhnili njihovim predlogom, če bo do teh prišlo,« je pojasnil Dimitrije Šamšal, predstavnik za odnose z javnostmi Marjetica Koper.
FOTO: Marjetica Koper
Ljubljana: jasna pravila glede uporabe zabojnikov
FOTO: Boštjan Celec
V Ljubljani pojasnjujejo, da so na vseh zbirnih centrih nameščeni zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila, ki je primeren za snovno predelavo, že pred uvedbo nove ureditve pa so bili vzpostavljeni tudi ulični zbiralniki za še uporaben tekstil. Pri tem sodelujejo s podjetjem Humana, ki ima na različnih lokacijah postavljene dodatne zbiralnike. Na terenu so tako na voljo zbiralniki za oblačila in tekstil, ki so še uporabni ali delno uporabni in namenjeni ponovni uporabi. Oblačila morajo biti čista, suha in zapakirana v vrečo. V te zbiralnike sodijo različna oblačila, hišni tekstil ter modni dodatki, ne sodijo pa mokra, umazana ali poškodovana oblačila, vzglavniki, odeje, pena ter drugi neustrezni materiali.
V zbirnih centrih so nameščeni zabojniki za tekstil, ki ni več primeren za ponovno uporabo. Sem sodijo suha, obrabljena ali raztrgana oblačila ter hišni tekstil, kot so brisače, prevleke in kuhinjske krpe, ne sodijo pa čevlji, modni dodatki, odeje, preproge, pena ter druge primesi. Učinkovitost sistema spremljajo z rednim tehtanjem zbranih količin ter letnimi sortirnimi analizami preostanka odpadkov iz črnih zabojnikov. Količine ločeno zbranih oblačil in tekstila so se povečale. V Ljubljani poudarjajo, da občinski inšpekcijski nadzor skrbi za pravilno ravnanje z odpadki, hkrati pa ocenjujejo, da rezultati kažejo na vse večjo učinkovitost sistema. Ob tem poudarjajo, da bo v prihodnje ključno dodatno zgostiti mrežo prevzemnih mest ter okrepiti ozaveščanje in sistemski pristop vseh deležnikov.
»V prihodnjih letih bo ključno zgostiti mrežo prevzemnih mest ter vzpostaviti sistemski pristop vseh deležnikov s področja trajnosti in krožnega gospodarstva. Le z jasnimi informacijami, enotnimi stališči in praktičnimi navodili ter ozaveščanjem ljudi bomo lahko učinkovito zmanjšali nastajanje odpadnih oblačil, podaljšali življenjsko dobo obstoječih izdelkov in zagotovili pravilno ravnanje z oblačili ob iztrošenosti,« je pojasnila mag. Simona Dimic, vodja urada JP Voka Snaga.
Podatki treh največjih upravljavcev odpadkov kažejo, da se sistem ločenega zbiranja tekstila v Sloveniji že izvaja, vendar z različnimi stopnjami razvitosti.
Medtem ko Maribor poudarja nadgradnjo že vzpostavljenega sistema, Ljubljana izpostavlja rast količin ločeno zbranega tekstila in jasna pravila ločevanja, v Kopru ocenjujejo, da število zabojnikov ustreza potrebam in da večjih nepravilnosti ne zaznavajo.
Preberite še: