Pripadniki UNIFIL-a na jugu Libanona opazujejo vračanje razseljenih prebivalcev na svoje domove, ki so jih morali zapustiti zaradi izraelskih napadov. Foto: Reuters
“Vse kaže, da je za napad odgovoren Hezbolah,” je Macron zapisal na družbenem omrežju X in pozval libanonske oblasti k aretaciji napadalcev.
Oglas
Francoski pripadniki mirovnih sil so bili tarča napada med odstranjevanjem eksplozivnih sredstev ob cesti v vasi Gandurijeh na jugu Libanona.
Libanonski predsednik Džozef Aun in premier Navaf Salam sta obsodila napad na pripadnike francoskega kontingenta mirovnih sil in ukazala takojšnjo preiskavo incidenta.
UNFIL je v izjavi za javnost to obsodil kot “namerni napad na pripadnike mirovnih sil”. “UNIFIL je sprožil preiskavo, da bi ugotovil okoliščine tega tragičnega incidenta. Začetna ocena kaže, da je ogenj sprožil nedržavni akter (domnevno Hezbolah),” so zapisali v izjavi.
Kot so pojasnili, sta bila v napadu dva vojaka huje ranjena.
Francoska obrambna ministrica Catherine Vautrin je povedala, da je francoska patrulja padla v zasedo med misijo, ki je imela za cilj odprtje poti do postojanke UNIFIL-a, ki je bila pred tem zaradi spopadov na tem območju nedostopna. Francoski vojak je bil po njenih besedah ubit s strelom iz lahkega strelnega orožja.
Pripadniki mirovne misije UNIFIL so bili v Libanon prvič napoteni že leta 1978 in tam kljub številnim zaporednim konfliktom ostali vse do danes.
Razdejanje v Bejrutu po izraelskih napadih. Foto: Reuters
Izrael vzpostavil rumeno črto
Izraelska vojska je danes sporočila, da je na jugu Libanona vzpostavila t. i. rumeno črto in da je že napadla “teroriste”, ki so po njenih navedbah kršili dogovor o premirju in se z območja severno od rumene črte približali enotam na način, s tem pa predstavljali neposredno grožnjo.
Kot so še povedali, delujejo v skladu z navodili izraelskega političnega vrha in imajo “pooblastila za sprejetje potrebnih ukrepov samoobrambe za zaščito izraelskih civilistov in vojakov”.
To je prvič po četrtkovi uveljavitvi premirja, da je izraelska vojska omenila takšno razmejitveno črto. Podobno razmejitveno linijo so lani vzpostavili tudi po dogovoru o premirju v Gazi, kjer ločuje območja pod nadzorom izraelskih sil in dele enklave pod nadzorom gibanja Hamas.
Desetdnevno prekinitev ognja v Libanonu, ki je obveljala v četrtek ob 23. uri po srednjeevropskem času in naj bi zaustavila spopade med Izraelom in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah, je razglasil ameriški predsednik Donald Trump po pogovorih z libanonskim predsednikom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Med spopadi je od začetka marca v Libanonu umrlo skoraj 2300 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo razseljenih.
V skladu s pogoji premirja si Izrael sicer pridržuje pravico, da še naprej napada Hezbolah, da bi preprečil “načrtovane ali neposredne napade”. Izrael je tudi napovedal, da bo ohranil vojaško prisotnost na desetkilometrskem “varnostnem območju” vzdolž meje v južnem Libanonu. Dogovor o prekinitvi ognja ne omenja izraelskega umika iz Libanona.
Oglas