Slovenski direktor je sedel v leteči taksi brez pilota – in vzletel. Marko Femc je na Kitajskem preizkusil avtonomno Ehangovo zračno plovilo, ki že ima dovoljenja za komercialno uporabo. To, kar v Evropi deluje kot znanstvena fantastika, je tam že realnost.
Foto: Plan-net Avto
V drugi polovici aprila bo avtomobilska in mobilnostna industrija v znamenju vsakoletne osrednje avtomobilske razstave na Kitajskem, kjer se kot gostitelja izmenjujeta Peking in Šanghaj. Med tam razstavljenimi novostmi ne bodo le novi avtomobili (del teh bo v bližnji prihodnosti zanimiv tudi za Slovenijo), temveč tudi prebojni projekti na področju novih baterij, polnjenja in tudi novih oblik mobilnosti. Kitajska je znanilka sprememb in čeprav se zdijo samoleteči droni za prevoz ljudi (VTOL) v mestih še futuristična tematika, jih v tem delu Azije že uporabljajo.
S prvim tovrstnim dronom, ki je dobil vse potrebne certifikate tudi za komercialno uporabo, je vzletel tudi Marko Femc, direktor slovenskega podjetja Plan-net Avto – to ima v Sloveniji najdaljšo tradicijo uvoza avtomobilov kitajskih znamk.
Video – polet in pogled iz plovila eVTOL
Ta kitajski dron za prevoz dveh ljudi že ima komercialna dovoljenja
Sedel je v plovilu proizvajalca Ehang z oznako EH216-S. To je pionirsko, dvosedežno, avtonomno električno zračno plovilo (eVTOL) brez pilota, ki ga je razvilo podjetje EHang. Je prvo tovrstno plovilo na svetu s certifikati CAAC (tipski, proizvodni in plovnostni), namenjeno predvsem zračnemu turizmu in mestni mobilnosti.
Doseže hitrost do 130 kilometrov na uro in ima do dobrih 30 kilometrov dometa. Plovilo je široko 5,73 metra in visoko 1,93 metra, največja vzletna masa pa je 620 kilogramov. Z njim se lahko peljeta dve osebi. Vzleta navpično.
Postopek certifikacije je v svetu letalstva zelo zahteven, dolgotrajen in tudi zapleten. Ehang je prve dokumente za certifikacijo vložil že leta 2020, skupaj pa so za uspešen zaključek potrebovali več kot tisoč dni, več kot 500 ocenjevalnih testov, skupaj več kot 40 tisoč poletov in 65 neposrednih testov za certifikacijo.
VTOL pomeni “Vertical Take-Off and Landing” oziroma po slovensko navpični vzlet in pristanek.
Podjetje EHang sicer še ni uvedlo komercialnih linij, vendar njegov podpredsednik He Tianxing pravi, da nameravajo začeti z zračnimi turističnimi ogledi. V zadnjih dveh letih je podjetje v 20 kitajskih mestih gradilo vzletno-pristajalne točke. Po njegovih besedah bi lahko letala različnih podjetij na več linijah začela leteti v približno petih letih.
Foto: Plan-net Avto
Zakaj “ekonomija nizkih višin”?
Kitajska vse bolj stavi na tako imenovano “ekonomijo nizkih višin”, novo industrijsko panogo, ki zajema drone, avtonomna letala in prihodnja leteča vozila. Gre za zračni prostor do približno tisoč metrov nad tlemi, ki ga država vidi kot naslednje veliko razvojno področje, primerljivo z razmahom električnih vozil ali umetne inteligence.
V zadnjih letih je Kitajska na tem področju že prevzela vodilno vlogo. Proizvede večino civilnih dronov na svetu, hkrati pa hitro razvija tudi naprednejše sisteme, kot so dostavni droni in električna letala za urbano mobilnost. Rast sektorja je zelo hitra, podprta z državnimi strategijami in velikimi investicijami.
Dejavnosti v zračnem prostoru do 1.000 metrov so leta 2023 ustvarile približno 506 milijard juanov (okoli 65 milijard evrov), kar predstavlja približno 0,4 odstotka kitajskega gospodarstva. Do leta 2035 naj bi ta vrednost po predvidevanjih kitajskih analitikov narasla na 3,5 bilijona juanov (približno 450 milijard evrov).
Kitajskim razvojnikom pomagajo tudi “prijazni” zakoni
Ključna prednost Kitajske ni le v proizvodnji, temveč v celostnem pristopu. Država vzporedno razvija tehnologijo, infrastrukturo in zakonodajo. To pomeni, da poleg vozil nastajajo tudi sistemi za upravljanje zračnega prometa, komunikacijska omrežja in logistične rešitve, ki omogočajo dejansko uporabo teh tehnologij v praksi.
Pomemben element je tudi regulacija. Kitajska je med prvimi oblikovala pravila za uporabo nizkega zračnega prostora, kar podjetjem omogoča hitrejše testiranje in uvajanje novih storitev. V Evropi in ZDA je razvoj pogosto počasnejši prav zaradi razdrobljenih pravil in zahtevnejših postopkov odobritev.
Preboj okroj leta 2030?
Čeprav Kitajska velja za vodilno silo na področju dronov in nizkovišinske mobilnosti, ostaja dejanska komercialna uporaba teh tehnologij še vedno omejena. Še ni jasno, kako hitro bodo letala tipa eVTOL začela redno prevažati potnike, saj so se številna podjetja drugod po svetu že soočila z velikimi finančnimi težavami – med drugim sta v Nemčiji propadla proizvajalca Lilium in Volocopter, čeprav je slednjega kasneje prevzela kitajska skupina.
Kljub tehnološki prednosti Kitajske širša uporaba dronov v praksi še ni dosegla pričakovanj. Eden ključnih razlogov so omejitve zračnega prostora in regulacije, ki zavirajo hitrejšo uvedbo novih storitev. Po ocenah strokovnjakov bi lahko prav zato več priložnosti nastalo na tujih trgih, zlasti v jugovzhodni Aziji, kjer bi povpraševanje lahko hitro naraslo.
Podatki kažejo, da je bilo leta 2023 za splošno uporabo dostopne manj kot tretjina nizkovišinskega zračnega prostora na Kitajskem. Poleg tega se država sooča z neenakomerno infrastrukturo in pomanjkanjem ustrezne povezljivosti. Tudi število letališč za splošno letalstvo je bistveno manjše kot v ZDA, kar dodatno omejuje razvoj sektorja.
Kitajske oblasti sicer postopoma rahljajo omejitve. Vojska, ki nadzoruje večino zračnega prostora, napoveduje poenostavitev postopkov odobritev, hkrati pa pripravljajo spremembe zakonodaje, ki naj bi spodbudile razvoj civilne uporabe nizkovišinskega prostora. Cilj je pospešiti testiranje in uvajanje novih tehnologij.
Po ocenah ekonomistov je industrija še v zgodnji fazi razvoja, večji preboj pa se pričakuje okoli leta 2030. Najprej naj bi se uveljavili eVTOL-i za turizem in industrijske namene, šele kasneje pa širša uporaba letečih taksijev. Nekateri izdelki bi lahko postali tudi pomemben izvozni adut Kitajske.