Na Ljubljanski borzi je smer tudi letos navzgor, indeks SBITOP se je od začetka leta povzpel za skoraj 20 odstotkov. NLB-jeve delnice pa za 26 odstotkov. V primerjavi z aprilom lani je tečaj NLB-ja višji za 80 odstotkov brez upoštevanja dividende. Foto: BoBo
“Na INR-račune gledam izrazito pozitivno. To je prvi res velik korak za razvoj kapitalskega trga v zadnjih 20 letih. Že pred letom ali dvema pred uvedbo INR-računov smo v NLB-ju zaznali več tisoč novih malih vlagateljev. V Sloveniji je očitno dozorelo spoznanje, da je NLB dobra zgodba,” je na ATVP-jevem Dnevu slovenskega kapitalskega trga povedal predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak, ki poudarja, da so NLB-jeve delnice, čeprav se je njihova vrednost od začetka kotacije leta 2018 (v javni prodaji je bila cena 51,50 evra) povzpela več kot štirikratno, še vedno ugodno ovrednotene: “Delnica je bila radikalno podvrednotena in še danes kotira pri devetkratniku dobička na delnico, medtem ko so primerljive banke na 12-kratniku.”
Oglas
Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je prepričan, da se lahko NLB do leta 2030 približa bilančni vsoti 50 milijard evrov (to je zapisala tudi v svoji strategiji), in to brez prevzemov. Pred kratkim je banka objavila prevzemno namero za Addiko banko. Če bi prevzem uspel, bi bila bilančna vsota NLB-ja že 38 milijard evrov. Foto: BoBo
Hrvatje izkoristili priložnost
Zakaj se še pred nekaj leti “nihče” ni zmenil za Ljubljansko borzo, zdaj pa je opaziti močno povečan promet in tudi močno rast blue čipov? Blaž Brodnjak poudarja, da ni bilo niti domačega zanimanja niti zanimanja tujcev. “V Sloveniji ni bilo zaupanja v kapitalske trge, status mejnega trga pa je odvračal tudi tuje vlagatelje. Daleč največji zmagovalci tega so bili hrvaški pokojninski skladi. Če se spomnim popravka na delniškem trgu septembra 2020, ko je bil NLB vreden le 34 evrov, takrat so praktično celotno količino pokupili Hrvatje. Danes imajo na tisti nakup 13,85 evra dividende. Predstavljajte si ta dividendni donos! Bodoči hrvaški upokojenci so nam verjeli bolj, kot smo mi sami sebi. To je zame največja bolečina. 10-odstotno lastništvo NLB-ja, ki je v rokah hrvaških skladov, je super zanje, zame pa bolečina, ker nismo prepoznali tega potenciala in ne zaupamo lastnim šampionom zaradi nekaterih slabih nekdanjih izkušenj. Ne verjamejo, da je danes korporativno upravljanje drugačno, saj podjetij ne vodijo politični nastavljenci.”
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
49.447 točk (+3,2 %)
S & P 500 (New York)
7.126 točk (+3,6 %)
NASDAQ (New York)24.468 točk (+6,8 %)STOXX 600 (Evropa)
626,6 točke (+1,9 %)
DAX (Frankfurt)
24.702 točk (+2,7 %)
Nikkei (Tokio)58.476 točk (+7,2 %)SBITOP (Ljubljana)2.967 točk (+2,6 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,37 % (-11 baz. točk)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,25 % (-6 baz. točk)dolarski indeks98,23 točke (-1,5 %)EUR/USD
1,1729 (+1,8 %)
EUR/CHF
0,9252 (+0,4 %)
bitcoin
75.650 USD (+2,6 %)
nafta brent
90,4 USD (-4 %)
nafta WTI83,9 (-13 %)zlato4.833 USD (+1,8 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,415 %; 2,204 %
V zadnjem tednu so se delnice Telekoma Slovenije podražile za 13 odstotkov. Uprava in nadzorni svet Telekoma sta za skupščino delničarjev, ki bo 18. junija, pripravila predlog, da bi letošnja dividenda znašala 4,60 evra bruto na delnico in bila s tem za 60 centov višja od lanske. Tečaj Telekomovih delnic je zdaj pri 132 evrih končno spet višji kot leta 2015, ko je britanski sklad Cinven želel prevzeti Telekom za 130 evrov na delnico. Foto: BoBo
Podračun za slovenske papirje
Blaž Brodnjak je prepričan, da so individualni naložbeni računi zelo dobrodošla novost, ki bi lahko do konca leta privabila več kot tisoč novih vlagateljev (do zdaj je INR-račune odprlo več kot 7000 vlagateljev, a seveda lahko le ugibamo, kdo od njih je prvič odprlo trgovalni račun). V prvem koledarskem letu (torej do 31. decembra 2026) lahko vsak vloži 20 tisoč evrov, v naslednjih letih pa po 5000 evrov in dodatno še 5000 evrov na podračun, ki je namenjen kupovanju vrednostnih papirjev slovenskih izdajateljev. Na ta način (torej ob maksimalnih izplačanih zneskih) lahko v 14 letih vsak pride do 150 tisoč evrov vloženega denarja, kar je tudi zgornja meja, ki jih dovoljujejo INR-računi. Kot je znano, bodo v trenutku, ko bo minilo 15 let od odprtja računa (tudi zato zdaj mnogi hitijo z odpiranjem INR-računov, čeprav morda na njem še ne bodo kmalu trgovali), vlagatelji prosti davčnih obveznosti, znotraj računa pa se bodo medtem (neobdavčeno) nabirale tudi dividende.
V New Yorku so šli delniški indeksi na tedenski ravni tretjič zapored močno navzgor. V zadnjih petih dneh je blestel predvsem tehnološki NASDAQ, ki je pridobil skoraj sedem odstotkov. NASDAQ je v nizu kar trinajstih zaporednih pozitivnih dni, kar se ni zgodilo od leta 1992. Foto: Reuters
Bomo dočakali tudi večjo ponudbo delnic?
Brodnjak: “Smotrno je že prvo leto vložiti 20 tisoč evrov prek tega instrumenta. Računam, da se bo ta likvidnost v veliki meri prevalila tudi v slovenske delnice. Sam že zaznavam tudi zanimanje zasebnih vlagateljev uspešnih podjetnikov in del denarja namenjajo za blue čipe. Slovenci, ki so uspeli, nam zaupajo, in to z večjimi zneski. Govorimo o milijonih, ne o nekaj tisoč evrov.” Prvi mož NLB-ja se je dotaknil tudi “druge strani enačbe” in poudaril, kako nujno bi bilo na Ljubljansko borzo privabiti nove izdajatelje: “Moramo si prizadevati, da bo več srednje velikih podjetij prišlo na naš trg. Močno si želim, da bi na primer na neki točki Akrapovič izpeljal javno prodajo na Ljubljanski borzi. Je pa vprašanje ali bi jo res na Ljubljanski borzi, ali pa na borzi, ki je eno uro vožnje stran in je v zadnjih dveh letih izpeljala šest IPO-jev.”
Newyorški indeks S & P 500 postavil nov rekord
Na razvitih borzah je ta teden seveda najbolj odmevala novica, da Iran znova odpira Hormuško ožino, kar je v petek povzročilo visok padec cen nafte in rast delniških indeksov in kriptovalut. Newyorški indeks S & P 500, ki je najboljši kazalnik razpoloženja na Wall Streetu, se je gladko zavihtel prek meje 7000 točk in dosegel novo rekordno vrednost. Frankfurtski DAX30 je od zgodovinskega vrha z začetka leta (25.507 točk) oddaljen le še za dobre tri odstotke. Zdi se, kot da so vlagatelji sklenili, da je krize, ki jo je povzročil napad na Iran, konec, kar seveda ni res. Že včeraj je Iran sporočil, da znova uvaja strog nadzor nad ožino, dokler ZDA ne zagotovijo proste plovbe v iranska pristanišča in iz njih.
Ameriška lahka nafta WTI se je v dobrih dveh tednih pocenila za skoraj 30 odstotkov. Foto: Reuters
IMF napoved svetovne rasti BDP-ja znižal na 3,1 odstotka
V vsakem primeru težav ne bo kmalu konec. Energetski trgi se še dolgo ne bodo vrnili v normalno stanje. Popravilo poškodovane infrastrukture pri proizvajalcih nafte in zemeljskega plina lahko traja več let, vse skupaj pa bo vplivalo na celotno svetovno gospodarstvo. Da so razmere resne, kaže tudi ocena Mednarodnega denarnega sklada, ki računa na upočasnitev gospodarske rasti po vsem svetu (napoved rasti BDP-ja je znižal s 3,3 na 3,1 odstotka), pri čemer naj bi bila Evropa še posebej močno prizadeta. Finančni trgi bodo v prihodnje vsekakor pozorno spremljali, kako se bodo razvijale razmere na Bližnjem vzhodu in kako bo s prehodom tankerjev skozi Hormuško ožino.
Neverjetno, kako hitro so okrevali delniški indeksi v New Yorku. Indeks S & P 500 je v le enajstih trgovalnih dneh prišel iz preprodanega (oversold) v prenakupljeno (overbought) območje. Hitrejši preobrat se je zgodil le leta 1982, ko je takratni guverner Feda Paul Volcker močno zniževal obrestne mere.
Oglas