Če ne bo zadostne količine padavin, bo letina uborna. Foto: BoBo
V Sloveniji vsako leto zasejemo s koruzo okoli 70 tisoč hektarov, skoraj tretjino v Pomurju, kjer pa suša že kaže zobe, pravi kmetijski svetovalec Boštjan Ferenčak: “V mesecu februarju so bile tiste padavine s snegom in kasneje smo potem imeli še v marcu dvajset litrov, drugo pa praktično ničesar konkretnega. Na njivskih površinah opažamo, da je ta zgornji sloj zelo izsušen, tako da je treba praktično že celo pomlad skrbno varovati to vlago, ki nam je na razpolago.”
Oglas
O gospodarnem ravnanju z vodo in pridelavi hrane ter o zbiranju podatkov o obnašanju različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic v posameznih državah bo govor tudi v današnji oddaji Od setve do žetve, ki jo lahko poslušate tako na Radiu Maribor in Radiu Koper kot na Prvem programu Radia Slovenija ob 13.30.
Nad sušo tarnajo tudi na izletniško-turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici, čeprav so na poplavnem območju reke Ščavnice. Gospodinja Milena, ki se je lani ravno z racionalno porabo vode potegovala za evropsko nagrado za inovativnost, pravi, da so tako v hlevih kot sicer zelo gospodarni z vodo. “Pri travinju se že malo pozna, da ne raste tako, kot bi moralo. Zdaj je v ospredju priprava zemljišč za setev koruze in krompirja … Napovedan je dež, tako da upamo, da nekaj pa bo.”
Pomanjkanje vlage pa že čutijo tudi jesenski posevki, dodaja Boštjan Ferenčak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota: “Žita seveda nekoliko zaostajajo v razrasti. Poleg tega pa se seveda mineralna gnojila, ki smo jih potrosili, ne morejo aktivirati, če ni padavin, da bi jih raztopile. Posledično tudi delno primanjkuje hranil, torej dušika.”
V še večji meri pa so prizadete pozne setve ozimnih žit.
Oglas