Približuje se čas, ko bodo slovenske gore znova preplavile množice turistov. Med njimi žal prihaja tudi veliko takih, ki ne poznajo pravil gibanja in bivanja v tem občutljivem naravnem okolju ali pa jih preprosto ne upoštevajo. Eni si bodo tako postavili šotor ob gorski reki, drugi iskali osvežitev v Triglavskih jezerih, četrti bodo med hojo na glas poslušali glasbo ali utrgali planiko – za spomin.
A vse kaže, da bo takega ravnanja vendarle manj. Zaradi vedno bolj silovitega in neobvladljivega brezbrižnega vedenja so številne občine, država in Triglavski narodni park v zadnjih letih sprejeli vrsto omejitev in pravil, s katerimi poskušajo omejiti pritisk na gorsko okolje, kazni za kršenje teh pravil pa bodo kršitelje krepko udarile po žepu. Poleg tega se kazni seštevajo in ob vrsti prekrškov lahko znesejo celo več kot deset tisoč evrov.
Največ težav v gorskem okolju povzročajo promet motornih vozil, nepravilno parkiranje in kampiranje na črno, pa tudi kopanje v jezerih ter odmetavanje odpadkov, predvsem plastike. Zato so kršitve odlokov in zakonov, ki tako ravnanje prepovedujejo, kaznovane z najvišjimi globami.
Dva tisoč evrov za divje kampiranje
Letošnja najodmevnejša novost je poenotena in občutno višja globa za kampiranje na črno na območju 11 občin v Julijskih Alpah, ki so najbolj turistično obremenjene v državi, od Bohinja do Kranjske Gore in Bovca. Kršitelji bodo ob izrečeni globi morali seči globoko v žep: doslej je znašala le 80 evrov, polovička torej 40, letos pa so jo dvignili na kar 500 evrov na osebo v šotoru ali avtodomu. Če bodo občinski redarji zalotili štiričlansko družino, jo lahko to stane tudi 2000 evrov.
Kot so že dolgo opozarjali župani in turistični delavci teh občin, so bile dosedanje kazni skoraj simbolične. Znesek, ki ga je lahko predpisal občinski redar, je bil celo nižji od cene bivanja v urejenih kampih, zato se je tak način »dopustovanja« razrasel do skrajnosti. Redarske službe in policija so bile pri tem pogosto nemočne. Divji kampisti so se iz pravil celo norčevali in ponujali plačilo kazni za več dni vnaprej, samo da bi lahko ostali na istem mestu. Zasedali so najlepše kotičke, od prodnatih bregov Soče in Save do visokogorske plaže ob Triglavskih jezerih. Domačini v Bohinju se še spominjajo primera, ko se je par iz Francije z avtomobilom mimo vseh prepovedi pripeljal naravnost do obale Bohinjskega jezera in se utaboril pod znamenito bohinjsko bukvijo.
Pred nekaj leti sta se Francoza utaborila pod znamenito bohinjsko bukvijo. FOTO: Boštjan Cvetek
V vseh treh turistično najbolj obremenjenih občinah se kazni za nepravilno parkiranje gibljejo od 40 do 200 evrov. Razlike nastanejo glede na občino, vrsto prekrška, lokacijo in sezono, pri čemer Bohinj in Bovec zaradi velikega turističnega pritiska pogosto izvajata strožji nadzor.
Zavod za gozdove ter inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v zadnjem času opažata vse več prepovedanih voženj z motornimi vozili, med njimi štirikolesniki, in kolesi zunaj gozdnih cest. Ker s tem ovirajo redno delo in sanacijo poškodovanih gozdov, povzročajo škodo na tleh in vegetaciji, vznemirjajo živali in zmanjšujejo kakovost bivanja lokalnih prebivalcev, so tudi predvidene kazni za to početje razmeroma visoke: globa znaša od 1000 do 2000 evrov, ko gre za vožnjo z motornimi vozili, oziroma od 300 do 600 evrov za vožnjo s kolesom ali ježo.
Tudi lastništvo psa že dolgo ni več brez denarne odgovornosti. Kazen za nemarneže, ki ne poberejo pasjih iztrebkov, ali za lastnike psov, ki jih nimajo na povodcu, je 200 evrov, enako velja za štirinožce, ki se kopajo na prepovedanem območju. Zanimiv predpis imajo v Bohinju. Tam se psi lahko kopajo v Bohinjskem jezeru le zunaj kopalnih območij, a morajo biti na povodcu. Prav tako se lahko zunaj kopalnih območij psički osvežijo v Blejskem jezeru, po njem pa se lahko celo zapeljejo s pletno. Če so psi v Bohinju in na Bledu dobrodošli, to ne velja za plastične živali, na primer za napihljive flaminge in druge. Uporaba teh je prepovedana, kazen pa znaša 200 evrov.
Kopanje v gorskih jezerih
Najdražje je kršenje pravil na območju TNP. Tam lahko že napačno parkiranje motornega vozila stane do 1000 evrov na osebo, enako velja za parkiranje počitniške prikolice ali bivalnika. V vodstvu javnega zavoda TNP so pojasnili, da je največ kršitev povezanih z napačnim parkiranjem in prenočevanjem v vozilih, in to v Trenti ter dolinah Možnice, Koritnice, v Vratih, Krmi in Kotu, pa tudi na drugih izhodiščih za visokogorje. Lani so na območju TNP obravnavali 553 kršitev, od tega kar 425 zaradi nepravilnega parkiranja, medtem ko je bilo 79 prekrškov zaradi nedovoljenega kampiranja. Pri napačnem parkiranju ne zbirajo podatkov, ali so tam tudi prenočevali.
Še strožje in bistveno dražje je v TNP kaznovano kopanje v 14 visokogorskih jezerih, med njimi so Triglavska in Kriška jezera ter Krnsko jezero. Za to kršitev velja zakon o TNP, ki je jasen: kopanje, čolnarjenje ali potapljanje v teh jezerih se kaznuje z globo od 500 do kar 3000 evrov na posameznika. Gorska jezera imajo zelo počasno naravno kroženje vode, zato vsaka prisotnost človeka, od sončnih krem do mehanskega vznemirjanja sedimenta, lahko zelo škoduje naravnemu okolju. Prepoved velja tudi za pse.
Štirikolesniki uničujejo gozdna tla in motijo živali, pa tudi ljudi. FOTO: zavod za gozdove
Draga romantika ob ognju
Tudi romantično kurjenje ognja v gorskem okolju je danes v Sloveniji večinoma že preteklost. Tako v TNP kot v širšem gorskem svetu in v gozdovih velja strog režim varovanja narave, ki kurjenje ognja v naravnem okolju praviloma prepoveduje. V gozdovih je kurjenje brez posebnih dovoljenj ali urejenih kurišč prepovedano, še posebno v obdobjih povečane požarne ogroženosti, v visokogorju odprti ogenj zaradi varnosti in varstva okolja skoraj ni več dopusten. Kazen za kurjenje ognja na območju TNP znaša do 1000 evrov, v primeru povzročitve požara še veliko več, zunaj TNP je kazen 200 evrov.
Posebno poglavje je hrup, ki pride v gorsko okolje skupaj z množicami obiskovalcev. Kričanje, glasno poslušanje glasbe in igranje inštrumentov je zelo škodljivo za živali, a tudi moteče za obiskovalce. Ti zadnje čase opažajo vse več ljudi, ki se med hojo na ves glas kličejo ali govorijo med seboj, še hujši pa so tisti, ki hodijo z na ves glas prižganim glasbenim predvajalnikom. V javnem zavodu pravijo, da zakon o Triglavskem narodnem parku hoje s prižganim predvajalnikom, kričanja ali igranja na inštrumente izrecno ne prepoveduje, a njihovi naravovarstveni nadzorniki opažajo vse več tega in ljudi tudi opozarjajo, da je njihovo početje nesprejemljivo, saj s tem motijo mir živali in poslabšujejo doživetje drugih obiskovalcev. Dodajajo, da bodo zaradi vse več primerov to problematiko vključili v prihodnji načrt upravljanja TNP, ki določa pravila in usmeritve za varstvo in rabo parka v naslednjem desetletju. Povzročanje hrupa je sicer urejeno v novem zakonu o varstvu javnega reda in miru, ki od januarja letos za to določa višje kazni: za uporabo radijskega ali televizijskega sprejemnika ali drugega akustičnega aparata, ki moti mir ali počitek drugih ljudi, je kazen od 150 do 300 evrov. Snemanje ali uporaba drona brez dovoljenja: od 1200 do 70.000 evrov.
Zaradi vse bolj neobvladljivega brezbrižnega vedenja so številne občine, država in Triglavski narodni park v zadnjih letih sprejeli vrsto omejitev in pravil, s katerimi poskušajo omejiti pritisk na gorsko okolje. FOTO: Shutterstock
Premnogi obiskovalci gore dojemajo kot zabaviščni park, kjer bi moralo biti dovoljeno vse, omejitve pa so zanje nepotrebne ovire ali celo način polnjenja občinskih blagajn. V resnici pa obstajajo zato, da bi zaščitile prostor, ki je bistveno bolj ranljiv, kot se zdi na prvi pogled. Brez njih bi lahko ljudje, vsak s svojim »nedolžnim« posegom, počasi, a vztrajno uničili prav tisto, zaradi česar v gore sploh zahajamo. Visoke kazni so zato predvsem opomin, da odgovorno ravnanje v gorah ni stvar izbire, ampak nujnost.