V osmem tednu vojne, ki se je razplamtela konec februarja, se bližnjevzhodna regija sooča z najtežjim šokom za svetovno oskrbo z energijo v zgodovini. Zaprtje strateških morskih poti je cene nafte ponovno pognalo v višave, medtem ko se število žrtev ameriško-izraelskih napadov na Iran in izraelske invazije v Libanonu vztrajno povečuje.
Priprave na pogovore v pakistanski prestolnici potekajo v znamenju kaosa in negotovosti. Čeprav so oblasti v Islamabadu ustavile promet in okoli hotelov namestile bodečo žico, Iran uradne udeležbe še ni potrdil. Teheran vztraja, da se ne bo pogajal, dokler traja ameriška blokada njihovih pristanišč, ob tem pa kritizira »pretirane zahteve« Washingtona. Tudi na ameriški strani so sporočila protislovna. Donald Trump je sprva napovedal, da bo delegacijo vodil podpredsednik J. D. Vance ob podpori Jareda Kushnerja, kasneje pa udeležbo Vancea zanikal. Kljub temu Trump ne popušča pri retoriki in grozi, da bodo ZDA v primeru neuspeha pogovorov uničile vsak most in elektrarno v Iranu. Iran odgovarja s povračilnim ukrepom: napadi na civilno infrastrukturo sosednjih zalivskih držav.
Pakistanski varnostniki na nadzorni točki v Islamabadu. Pakistan je kot gostitelj poskrbel za izjemne varnostne ukrepe, čeprav je uspeh mirovnih pogovorov med ZDA in Iranom zaradi nepopustljivosti obeh strani pod velikim vprašajem. FOTO: Aamir Qureshi Afp
Akcija na morju: Zasegi in napadi z droni
Napetosti so dosegle vrhunec z vojaškimi operacijami v Omanskem zalivu. Ameriško poveljstvo je objavilo posnetke dramatične akcije, v kateri so se marinci z ladje USS Tripoli s helikopterji spustili na krov iranske tovorne ladje, ki je poskušala prebiti blokado. Iran je to potezo označil za kršitev in obljubil maščevanje, hkrati pa so poročali o napadih iranskih dronov na ameriške vojaške ladje. Ta incident močno ogroža krhko premirje, ki bi se moralo izteči v sredo.
Posnetek akcije ameriškega osrednjega poveljstva v Arabskem morju: ameriški marinci se s helikopterja spuščajo na krov tovorne ladje M/V Touska, ki pluje pod iransko zastavo. Ladjo, ki je poskušala prebiti pomorsko blokado, so ameriške sile v nedeljo, 19. aprila, ustavile in zasegle. FOTO: – Afp
Bo Nemčija poslala mornarico?
V dogajanje se aktivno vključuje Nemčija. Obrambni minister Boris Pistorius je razkril, da že poteka konkretno načrtovanje mornariške misije v Hormuški ožini, kjer so zabeležili že več kot 20 napadov na trgovske ladje. Nemčija bi v regijo poslala svoje zmogljivosti za razminiranje, vendar Pistorius poudarja, da misija nima le simbolnega pomena, temveč gre za realno zaščito svobodne plovbe. Ob tem je opozoril, da bi bila izključitev ZDA iz takšne operacije »vojaško nerazumna in politično napačen signal«.
Bejrut, 19. april 2026. Razseljeni otroci iz južnih predmestij libanonske prestolnice se igrajo ob šotorih v zasilnem taborišču. Kljub desetdnevnemu premirju med Libanonom in Izraelom tisoči ostajajo v začasnih bivališčih, saj so njihovi domovi uničeni. FOTO: Louisa Gouliamaki Reuters
Cene nafte odvisne tudi od popravil infrastrukture
Medtem ko svet spremlja dogajanje v Perzijskem zalivu, izraelska vojska v južnem Libanonu ohranja blokado območja ob reki Litani in opozarja civiliste, naj se ne vračajo na domove zaradi aktivnosti Hezbolaha.
Gospodarski strokovnjaki so neizprosni: cene nafte niso odvisne le od odprtja Hormuške ožine, temveč tudi od hitrosti popravil uničene infrastrukture. Ker so bila mnoga postrojenja v iranskih napadih močno poškodovana, bi lahko trajalo leta, da se proizvodnja vrne v predvojno stanje. Vse oči ostajajo uprte v jutrišnji dan, ko bo jasno, ali bo prevladala diplomacija ali popolno uničenje.
»Izbira je jasna: ali prosti trg nafte za vse ali tveganje značilnih stroškov za vse,« je na družbenih omrežjih zapisal iranski podpredsednik Mohamadreza Aref in potrdil nepopustljivo držo Teherana.