S sodobno tehnologijo in orodjem analizirajo dela znanih umetnikov, kot sta španska slikarja Francisco de Goya in Diego Velazquez ter Caravaggio. Na fotografiji slika Stara ženska oz. Čas (1810-12) Francisca de Goye. Foto: EPA
V muzeju, ki hrani eno najlepših umetniških zbirk na svetu, v zastekljenih prostorih, ki so ločeni od množice dnevnih obiskovalcev, z novimi orodji ohranjajo starodavno tradicijo restavriranja evropskih umetniških zakladov. S sodobno tehnologijo in orodjem analizirajo dela znanih umetnikov, poleg naštetih še Caravaggia, Rubensa, Boscha in El Greca.
Oglas
Muzej je svoja vrata odprl leta 1819 in že od samega začetka poudarja pomen konserviranja in restavriranja umetnosti, z nenehnim razvojem tehnologij pa so pristopi k temu vse bolj izpopolnjeni in tamkajšnjim konservatorjem-restavratorjem omogočajo, da ohranjajo tradicijo za analize ter obdelave znanih umetniških slik in kipov.
Velazquez, Portret Pabla de Valladolida, ok. 1635. Foto: EPA
Francoska tiskovna agencija omenja muzejsko ekipo osmih strokovnjakov s področja konserviranja-restavriranja, ki pa je po njihovih navedbah tudi dovolj velika, da zmore skrbeti tako za slike muzejske zbirke kot dela drugih institucij, kadar je to potrebno.
Portret Pabla
Letos so začeli delo na portretu Pabla de Valladolida, ki ga je ok. leta 1635 naslikal Velazquez. Eden največjih predstavnikov španskega slikarstva je na tej upodobil igralca na dvoru Filipa IV. Slika spada v skupino portretov dvornih norcev in ljudi, ki so na dvoru skrbeli za zabavo, ki jih je naslikal Velázquez za opremo stranskih prostorov in hodnikov v kraljevih palačah. Motiv oz. osebe, ki ne spadajo v krog dvornih oseb, so umetniku dali nekaj več svobode pri upodabljanju, kot jo je imel pri ustvarjanju uradnih dvornih portretov, vendar jih je Velazquez s svojim značilnim posluhom za sočloveka naslikal z enako mero dostojanstva in grandioznosti.
Najprej je na vrsti tehnična analiza
V Prado je slika prišla slabo desetletje po ustanovitvi, in sicer leta 1827. Umetniško delo bo šlo najprej skozi poglobljeno tehnično analizo z novo opremo, so sporočili iz muzeja.
Iskanje skrivnosti pod barvnimi plastmi
Njihova tehnologija za skeniranje bo strokovnjakom omogočila identifikacijo materialov, ki jih je umetnik uporabil, medtem ko bo multispektralna infrardeča reflektografija razkrila podrobnosti, ki so nevidne s prostim očesom. Vse to prispeva k boljšemu razumevanju umetnikove tehnike, stanja ohranjenosti dela in pripravi njegove restavracije.
V prostorih madridskega muzeja, ki velja za enega najbolj obiskanih muzejev na svetu, so ohranjena še dela nekaterih najslavnejših umetniških imen, kamor spadajo tudi baročni flamski slikar Peter Paul Rubens, nizozemski renesančni slikar Hieronymus Bosch in manieristični slikar, ki je v Španiji pustil pomemben pečat El Greco.
Oglas