Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ob obisku Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana povedal, da je ministrstvu za vzgojo in izobraževanje podal priporočila za ureditev prehrane v vrtcih in šolah tako, da bosta upoštevani tudi osebni okoliščine vere ali prepričanja otrok in mladostnikov.
Kot so pri Zagovorniku zapisali v sporočilu za javnost, je zagovornik ministrstvu priporočil, naj vse vrtce, osnovne in srednje šole, zavode za otroke s posebnimi potrebami in Center šolskih in obšolskih dejavnosti pozove, naj pri pripravi jedilnikov upoštevajo omejitve nekaterih otrok zaradi njihove vere ali prepričanja, kot je veganstvo. Opozoril je, da je treba prilagoditev prehrane zagotoviti tudi v šoli v naravi in pri projektu šola v kulturi. Pozval je k spoštovanju smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih tudi v delu, ki govori o dodatni ponudbi brezmesnega jedilnika.
Zagovornik se je v priporočilu zavzel za pravočasno objavo jedilnikov z natančno navedbo sestavin obrokov in možnost odjave od obroka ter možnost lastne prehrane, kadar ustrezne prehrane ni možno zagotoviti. Opozoril je tudi na obstoječe dobre prakse, ki bi jih lahko prevzeli tudi drugi zavodi. »Brez spoštovanja drugačnosti ne bo dobrega sobivanja različnih. Prvi korak je, da prepoznamo potrebe drugih ljudi, ki so morda nam, ki smo vsejedi, na nek način tuje in neznane, pa vendar moramo vsi osebno preko tega, da drugim ne privoščimo nečesa samo zato, ker sami takšne potrebe nimamo,« so v sporočilu navedli besede Lobnika.

Miha Lobnik FOTO: Jože Suhadolnik
Kot so navedli, je zagovornik med drugim poudaril, da je odnos do muslimanskih otrok v šolah absolutno problematičen, saj so kršene njihove pravice do veroizpovedi s tem, ko jim ne napišejo, kaj je v obrokih, da bi se hrani, ki je za njih po veri prepovedana, izognili oz. bi jim starši lahko pravočasno pripravili alternativo. »To kaže na versko nestrpnost, za katero v sodobni slovenski družbi ni prostora,« je ob izdaji priporočila dejal Lobnik. Ob tem pa je opozoril, da ni le vera tista, ki ljudem narekuje drugačno prehrano. »To je lahko tudi prepričanje, na primer veganstvo, ki so mu ponekod v tujini in pri Svetu Evrope že prepoznali status osebne okoliščine kot prepričanja. Treba je spoštovati tudi takšno osebno prepričanje in v skladu z zmožnostmi omogočiti ustrezno prilagoditev prehrane tudi zanje,« je pojasnil.
Ne jedo obroka in prihajajo domov lačni
Kot so navedli v sporočilu, zagovornik redno prejema prošnje za svetovanje ali posredovanje ter ugotavljanje diskriminacije v primerih, ko se vzgojno-izobraževalne ustanove otrokom ne prilagodijo pri prehrani. V praksi se namreč dogaja, da otroci zaradi obroka, ki vsebuje vrsto mesa, ki jim jo vera ali prepričanje prepovedujeta, ne jedo obroka in prihajajo domov lačni.
Analiza izvajanja prehranskih smernic v vzgojno-izobraževalnih zavodih Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2024 je pokazala, da se približno 98 odstotkov vrtcev in osnovnih šol srečuje z medicinsko indiciranimi dietami. Čeprav je priprava takšnih jedilnikov zahtevna, je večina zavodov poročala, da ni imela večjih težav s pripravo takšnih medicinsko utemeljenih diet. V priporočilu je Zagovornik opozoril, da je treba osebni okoliščini vere in prepričanja obravnavati enako kot osebno okoliščino zdravstvenega stanja.
Zagovornik je med drugim poudaril, da je odnos do muslimanskih otrok v šolah absolutno problematičen, saj so kršene njihove pravice do veroizpovedi s tem, ko jim ne napišejo, kaj je v obrokih, da bi se hrani, ki je za njih po veri prepovedana, izognili oz. bi jim starši lahko pravočasno pripravili alternativo.
Preberite še: