Razstava je v Galeriji Magistrat na ogled do konca aprila, od 15. maja dalje pa v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Foto: Mestna občina Ptuj/S. K. L.
Mestna občina Ptuj letos obeležuje 650 let od izdaje prvega mestnega statuta. Ob bližnjem občinskem prazniku so v Galeriji Magistrat odprli priložnostno razstavo Ko se je na Ptuju pisalo leto 1376, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv na Ptuju.
Oglas
Po dostopnih virih pravo na Ptuju obstajalo že prej, a nikoli ni bilo zapisano
Statut mesta Ptuj iz leta 1376 so organizatorji razstave označili za izjemen kulturni in pravni spomenik, ki ponuja celovit vpogled v življenje poznega srednjega veka ter razkriva pravni red, družbene odnose in gospodarske dejavnosti tistega časa. Gre tudi za enega najpomembnejših besedil slovenske pravne zgodovine, njegov izvirnik pa je shranjen v knjižnici vojvode Avgusta v Wolfenbüttlu v Nemčiji.
Kot je povedal avtor razstave Dejan Zadravec iz ptujskega arhiva, je leto 1376 zelo pomembno v zgodovini tega mesta, ki ima sicer še precej daljšo zgodovino iz rimskega obdobja. Takrat je mesto namreč dobilo svoj prvi znani statut, čeprav je po dostopnih virih pravo na Ptuju obstajalo že prej, a očitno nikoli ni bilo zapisano, če pa je bilo, je bilo to na različnih listinah ali dokumentih.
Odprtja razstave se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik, ki je med drugim poudaril, da je ta samo še dokaz več, kako Ptuj živi s svojo bogato dediščino ter na njej utemeljuje svoj razvoj in prihodnost. Foto: Mestna občina Ptuj/S. K. L.
Statut, ki zrcali zapleteno razmerje med oblastjo, mestnimi uradniki in meščani
Vsebinsko obsežen rokopis na 52 pergamentnih listih je zapisan v srednje visoki nemščini in gotski pisavi, v nemško knjižnico pa naj bi zašel sredi 17. stoletja. Statut, ki ureja delovanje mesta v 195 členih, zrcali zapleteno razmerje med oblastjo, ki jo je poosebljal salzburški nadškof, mestnimi uradniki in meščani, ki so si prizadevali za urejeno življenje znotraj mestnega obzidja, je poudaril Zadravec.
“V ptujskem zgodovinskem arhivu iz druge polovice 14. stoletja hranimo le del rokopisa zbirke cerkvenih pesmi, to je en list, medtem ko gradiva iz obdobja nastanka statuta nimamo. Priprava razstave je bila tako precejšen zalogaj, saj nisem imel na razpolago ne originala ne kakršnih koli drugih dokumentov, povezanih s samim Ptujem v tem času,” je dejal Zadravec.
Danes statut, ki je predmet znanstvenih raziskav že več kot stoletje, ostaja neprecenljiv vir za razumevanje urbanega razvoja in pravnega reda najstarejšega slovenskega mesta, so še zapisali na Mestni občini Ptuj. Foto: Mestna občina Ptuj/S. K. L.
Župan Ornig si je neuspešno prizadeval pridobiti statut iz nemške knjižnice
Kot je povedal, so mestni veljaki na čelu z županom Josefom Ornigom šele nekje okoli leta 1907 izvedeli za dokument in takrat vložili precej truda, da bi ga pridobili, sicer ne v izvirni obliki, ampak v obliki reprodukcije ali prepisa. Pri tem niso bili uspešni, Zadravec pa je prepričan, da se to, da bi izvirnik nekoč le obiskal svoje mesto, najverjetneje ne bo zgodilo nikoli.
Da si je mestna oblast pod vodstvom župana Orniga zelo prizadevala dokument pripeljati na Ptuj, je povedala tudi ptujska zgodovinarka Marija Hernja Masten. Po njenih besedah je Ornig pisal knjižnici, ali lahko odkupi statut, a mu je takratni bibliotekar vljudno povedal, da se te stvari ne prodajajo in da naj si pride kar sam pogledat dokument, da pa ga lahko prepišejo ali kakor koli drugače reproducirajo.
Mestni svet je leta 1908 sprejel sklep, da bo dal narediti fotografije statuta, a se to nikoli ni zgodilo. “Ne vem, kje se je zataknilo. Sama nisem našla teh podatkov, toda leta 1941, ko je nemški okupator zasedel Ptuj, so v luči germanizacije in popularizacije nemštva naredili faksimile. Tega arhiv še danes hrani v svoji zbirki,” je povedala Marija Hernja Masten.
Oglas