Predsednik DZ-ja Zoran Stevanović z dvema podpredsednikoma. Tretji bo izbran po tem, ko se sestavi bodoča koalicija. Foto: Borut Živulović/BOBO
Pri volitvah obeh kandidatov je bilo prevzetih po 88 glasovnic, vse so bile tudi veljavne. Kandidat SDS-a Danijel Krivec je na tajnem glasovanju prejel 84 glasov, štirje poslanci pa so bili proti. Franc Križan, ki so ga predlagali poslanci Demokratov in Resni.ce, pa je prejel 86 glasov, proti sta glasovala dva poslanca.
Oglas
Predsednik DZ-ja Zoran Stevanović je že v ponedeljek na prvi seji kolegija napovedal, da bodo na prvi izredni seji parlamenta volili največ dva podpredsednika DZ-ja, saj trenutno ni jasno, katera bo največja opozicijska poslanska skupina. Po poslovniku ima DZ namreč največ tri podpredsednike, od tega enega iz največje opozicijske poslanske skupine.
Sorodna novica
Ustavna pritožba Svobode glede volitev predsednika DZ-ja: Kršena je bila možnost tajnega glasovanja
Pred tajnim glasovanjem o obeh kandidatih je predsednik DZ-ja Stevanović poslanke in poslance prosil, naj glasovnic ne označujejo na kakršen koli način. Pri tajnem glasovanju za predsednika DZ-ja, na katerem je bil nato z 48 glasovi izvoljen Stevanović, je bil del glasovnic namreč označen s tremi različnimi simboli, kar je sprožilo polemike o tem, da gre za nedopusten poseg v pravice poslancev in z ustavo zagotovljeno svobodo poslanskega mandata.
“V največji meri so me upoštevali, le na dveh glasovnicah se je malo hudomušno pojavila na eni igrica tri v vrsto, na eni pa peterokraka zvezda,” je po glasovanju o podpredsednikih pojasnil Stevanović. Stevanović je ob tem čestital izvoljenima podpredsednikoma DZ-ja. “Nadejam se dobrega sodelovanja in uspešnega dela,” je dodal.
Oba podpredsednika DZ-ja napovedala delovanje v skladu s poslovnikom DZ-ja
Franc Križan je v izjavi za medije po izvolitvi za podpredsednika DZ-ja zatrdil, da bo “varuh poslovnika in ustave”. Tako kot na ustanovni seji, ki jo je vodil kot najstarejši poslanec, je tudi po izvolitvi za podpredsednika DZ-ja izpostavil željo, “da bi se v ta prostor vrnile vrednote, ki izhajajo iz naravnega stanja človekove zavesti, to se pravi iz notranjega miru”. “To so spoštovanje različnosti, strpnost, spoštljiv dialog, sodelovanje in povezovanje. To od nas pričakuje Slovenija,” je prepričan.
Franc Križan je kot najstarejši poslanec aktualnega sklica DZ-ja vodil tudi ustanovno sejo. Foto: Borut Živulović/BOBO
Danijel Krivec pa se je zahvalil vsem, ki so ga na volitvah podprli. “Podpora je bila visoka,” je dodal. Tako kot v prejšnjem mandatu, ko je bil prav tako na mestu podpredsednika DZ-ja, si bo “na enak način tudi v tem mandatu prizadeval, da bodo spoštovani poslovnik in vsa pravila, ki veljajo znotraj DZ-ja, da bo to na neki način tudi padlo na plodna tla in da se stvari v DZ-ju postavijo ponovno na neko primerno raven”.
Podpredsedniki pomagajo predsedniku DZ-ja pri njegovem delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Svojo funkcijo opravljajo do prve seje novoizvoljenega DZ-ja. Poslovnik določa tudi, da če je predsednik DZ-ja odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik. Če predsednik DZ-ja ni določil podpredsednika, ki naj ga nadomešča, ali če predsedniku preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik, še določa poslovnik.
Poslanci so izvolili dva od treh podpredsednikov DZ-ja
Predlagatelji poudarjali nekonfliktnost in spoštljivost obeh kandidatov
V obrazložitvi kandidature Krivca so predlagatelji sicer poudarili, da je bil podpredsednik DZ-ja že v preteklem mandatu, ko je delo opravljal uspešno. Pred tem je bil trikrat župan občine Bovec, v občini je deloval tudi kot poveljnik občinske civilne zaščite, v DZ pa je bil prvič izvoljen leta 2004 in nato na vseh naslednjih parlamentarnih volitvah. V enem od mandatov je bil tudi vodja poslanske skupine, so navedli. Omenili so tudi, da je bil aktiven udeleženec vojne za Slovenijo. Predlagatelji menijo, da bo ob bogatih poslanskih izkušnjah delo podpredsednika DZ-ja opravljal vestno in odgovorno.
“Ne išče konfliktov, ne žuga, zna umiriti zadeve. Njegovo umirjenost, nekonfliktnost, povezovalnost in tudi nesebično delo za sočloveka poznajo sokrajani, ki so mu leta 2017 podelili naziv častnega občana občine Bovec,” je v predstavitvi kandidature na seji DZ-ja poudarila vodja poslancev SDS-a Jelka Godec. Poudarila je še njegove bogate poslanske izkušnje, poznavanje poslovnika državnega zbora in parlamentarne prakse.
Poslanec SDS-a Danijel Krivec je bil na funkciji podpredsednika DZ-ja že v prejšnjem mandatu. Foto: Borut Živulović/BOBO
V predlogu Križanove kandidature pa so predlagatelji navedli, da ima 37 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, med drugim je deloval kot član uprave Loterije Slovenije in direktor Slovenske turistične organizacije. Vodil je tudi več velikih poslovnih sistemov doma in v tujini. Po njihovih navedbah kandidat poudarja, da prihaja iz stranke, ki zagovarja spoštovanje različnosti, kulturo dialoga ter profesionalnost in strpnost. Stavi na sodelovanje in povezovanje in bo s svojim zgledom in delom na mestu podpredsednika te vrednote poskušal vnesti v slovenski družbenopolitični prostor, so navedli.
“Takšna pot človeka nauči marsičesa, odgovornosti za sprejete odločitve, spoštovanje časa, sposobnosti usklajevanja različnih interesov in predvsem tega, da rezultatov ni brez reda, dialoga in jasnega cilja,” je v predstavitvi dejal poslanec Demokratov Tadej Ostrc. Po njegovih besedah je Križan v javnosti prepoznan kot človek mirnega nastopa, življenjske zrelosti in spoštljive komunikacije. “V času, ko je javni prostor pogosto preveč nestrpen, prehiter in razdeljen, so takšne osebne lastnosti še posebej pomembne. Državni zbor potrebuje ljudi, ki znajo razpravo voditi odločno, a dostojanstveno, ki znajo spoštovati pravila, ne da bi pri tem pozabili na ljudi, ki razumejo, da moč institucije ni v glasnosti, ampak verodostojnosti,” je dejal. “Ko govorimo o kandidatu za podpredsednika državnega zbora, ne iščemo človeka za politični spektakel, iščemo človeka, ki bo znal prispevati k temu, da bo državni zbor deloval urejeno, spoštljivo in učinkovito, iščemo človeka, ki bo poznal pomen procedure, a tudi pomen dialoga,” je še poudaril Ostrc.
Foto: Borut Živulović/BOBO
Foto: Borut Živulović/BOBO
Foto: Borut Živulović/BOBO
Foto: Borut Živulović/BOBO
Z levega pola očitki o sprenevedanju glede tega, da koalicija še ni dogovorjena
V predstavitvah stališč poslanskih skupin je oba kandidata podprla tudi Resni.ca, v Svobodi in SD-ju pa so bili kritični do tega, da se ključna kadrovska vprašanja rešujejo, še preden je jasno znano, kdo bo v koaliciji in kdo v opoziciji, obenem pa so opozorili na “sprenevedanje strank” desnice, ki ne priznajo, da imajo koalicijo že dogovorjeno.
Predsednik Svobode Robert Golob in podpredsednik Matej Arčon. Foto: Borut Živulović/BOBO
“Socialni demokrati se iskreno, pravzaprav v veliki zadregi sprašujemo, zakaj desne stranke že tedne zavajajo javnost z navedbami, da prihodnje koalicije še ne sestavljajo. Ne razumemo, zakaj je prvak Janez Janša po včerajšnjih posvetovanjih s predsednico republike dejal, da v tem trenutku ne sestavljate vlade,” je dejal poslanec SD-ja Luka Goršek. Ob tem je dodal, da morda vseeno lahko ponudijo odgovor na vprašanje, “zakaj toliko laži, sprenevedanja in zavajanja”. “Ker iz sramu pred lastnimi volivkami in volivci ustvarjajo nove laži, da bi prekrili prelomljene obljube,” je navedel. “Zdaj je jasno, da bodoči predsednik vlade, ministri, državni sekretarji in drugi funkcionarji ne ponujajo iskrenosti, temveč prazne napovedi in laži. Ni še prepozno, še vedno imate nekateri v svojih rokah možnost, da takšno oblast znotraj svojih strank preprečite, apeliramo na vas, da to tudi storite,” je pozval.
Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic pa je dodal, da je funkcija predsednika državnega zbora, ki jo je zasedel prvak Resni.ce Zoran Stevanović, koalicijska funkcija. “Mi pa se še zmeraj sprenevedamo, varamo volivke in volivce, da koalicija ni oblikovana. Koalicija je oblikovana, glasovanja to dokazujejo in potrjujejo in prav je tako, samo treba je reči bobu bob, ne pa se skrivati in pa preigravati,” je bil kritičen. Ne glede na to v Svobodi kandidatoma za podpredsednika državnega zbora ne bodo nasprotovali. “Prepričan sem, da imata oba kandidata ustrezno kilometrino, znanje, izkušnje in poznavanje poslovnika,” je dejal. Je pa dodal, da se čudi, da nobena poslanka “ne ustreza merilom in merilom za podpredsednico”.
Skrinjica z glasovi o kandidatih za podpredsednika DZ-ja. Foto: Borut Živulović/BOBO
Nadaljevanje polemik glede razreza vodilnih mest v delovnih telesih
Na začetku seje je bilo na dnevnem redu glasovanje o predlogu odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ-ja, ki so ga poslanke in poslanci s 85 glasovi za potrdili soglasno. S tem so ustanovili tri odbore, in sicer do ustanovitve vseh delovnih teles. Ustanovljeni so bili odbor za zadeve EU-ja, odbor za zunanjo politiko in skupni odbor.
V poslanskih skupinah Svobode, SD-ja ter Levice in Vesne so pojasnili, da ustanovitev omenjenih delovnih teles podpirajo, saj so se zanjo zavzeli že na posvetu začasnih vodij poslanskih skupin pred ustanovno sejo DZ-ja. Kritični so bili do strank desne sredine, ki so takrat nasprotovale ustanovitvi teh delovnih teles že na ustanovni seji DZ-ja, zdaj pa se jim je z ustanovitvijo tako mudilo, da niso izpeljali niti predvidenega posveta z vodji poslanskih skupin pred sejo kolegija predsednika DZ-ja, ki je bila sprva predvidena za danes, nato pa so jo v petek sklicali že za v ponedeljek.
Ob tem pa so izrazili tudi nasprotovanje na kolegiju sprejeti razdelitvi predsedniških in podpredsedniških mest v teh delovnih telesih med poslanske skupine. Kot so opozorili, razdelitev ne sledi rezultatom volitev. Po prvotnem predlogu bi namreč dve predsedniški mesti pripadli SDS-u, eno pa Svobodi. Temu so v omenjenem trojčku levosredinskih poslanskih skupin nasprotovali že na ponedeljkovi seji kolegija, ki je nato sprejel odločitev, da dve predsedniški mesti pripadeta stranki SDS, eno pa trojčku NSi, SLS in Fokus.
Predsednik SDS-a Janez Janša s svojo poslansko skupino. Foto: Borut Živulović/Bobo
Po besedah Nataše Avšič Bogovič (Svoboda) se je na ponedeljkovi seji kolegija “vse odvilo po političnem scenariju, ki so ga predsedniku DZ-ja spisali drugi”. “Zavedati se moramo, da politični režiser, ki je pripravil scenarij že za prvi sklic kolegija predsednika DZ-ja, svojih predstav ne pripravlja v koprodukciji, ampak je financer, producent in režiser vseh svojih predstav. Vsi drugi v njegovih igrah lahko igrajo zgolj vloge, pa tudi če so med pomembnimi, kot je predsednik DZ-ja, ali pa so statisti. Zato se zna, kot že tolikokrat doslej, zgoditi, da bodo nekateri od igralcev po koncu tega sklica DZ-ja postali zgolj epizodisti,” je dejala.
Kot je poudarila Andreja Katič (SD), je pri oblikovanju začasnih delovnih teles najspornejše to, da razdelitev predsedniških in podpredsedniških mest ne sledi demokratičnim načelom, ki velevajo upoštevanje izida volitev. Tudi Luka Mesec (Levica in Vesna) je poudaril, da mora razrez delovnih teles odražati izid volitev. Kritičen je bil tudi do hitenja z ustanavljanjem delovnih teles. “Zdaj nastajajoča koalicija, ki se sicer ta hip še zakriva, je še pred dobrim tednom govorila, da ni nobene naglice niti potrebe, da se to ustanovi, zdaj pa kar naenkrat je naglica,” je dejal.
Predsednik DZ-ja Zoran Stevanović je zavrnil navedbe Katič, da na ponedeljkovi seji kolegija niso dobili odgovora na vprašanje, “zakaj se nenadoma tako mudi z ustanovitvijo začasnih delovnih teles”. Kot je dejal, je namreč v ponedeljek pojasnil, da “moramo postaviti parlament čim prej, da začne funkcionirati glede na trenutno situacijo”. A ker je Stevanović poslanki SD-ja odgovarjal med vodenjem seje neposredno po predstavitvi stališča poslanske skupine, si je s tem prislužil opozorila nekaterih poslancev levosredinskih strank, da s komentiranjem stališč krši poslovnik DZ-ja.
Tako Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus) kot Katja Kokot (Resni.ca) pa sta med drugim izpostavila, da gre za začasna delovna telesa in da ne gre za dokončno ureditev. “V tem trenutku še nimamo vlade, nimamo še vzpostavljene celotne politične slike, imamo pa državo, katere institucije morajo delovati,” je dejala Kokot.
Predsednik DZ-ja Zoran Stevanović. Foto: Borut Živulović/BOBO
Vodstvo treh začasnih delovnih teles imenovano ob obstrukciji leve sredine
Na izredni seji DZ-ja so v Svobodi, SD-ju ter Levici in Vesni vložili tudi zahtevo za ponovno odločanje o odločitvi kolegija, ki je v ponedeljek sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov teh delovnih teles. A z zahtevo niso uspeli, saj je odločitev kolegija potrdilo 49 poslancev, 36 jih je bilo proti.
Sorodna novica
Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev
V poslanskih skupinah Svobode, SD-ja ter Levice in Vesne so zato obstruirali nadaljevanje te točke. Kot je v izjavi za medije po odhodu iz parlamentarne dvorane dejal Borut Sajovic (Svoboda), predsednik DZ-ja ne spoštuje izida volitev, “hkrati pa obstaja v DZ-ju koalicija, ki pa se na neki način skriva in zato pri tem ravnanju v poslanski skupini Gibanja Svoboda ne želimo sodelovati, da sporočimo in pokažemo ljudem, da njihovo voljo spoštujemo”. Ocenil je tudi, da bo nekdo, ki ne pozna poslovnika, težko kredibilno vodil “to pomembno ustanovo”.
DZ je tako z 49 glasovi za in nobenim proti za predsednico odbora za zadeve EU-ja imenoval poslanko Ivo Dimic (NSi, SLS, Fokus), za podpredsednici pa Marjeto Šmid (NSi, SLS, Fokus) in Teo Košir (Demokrati). Odbor za zunanjo politiko bo vodil Franc Breznik (SDS), za podpredsednika so imenovali Aleksandra Gungla (NSi, SLS, Fokus) in Nedeljka Todorovića (Resni.ca). Začasnemu skupnemu odboru pa bo predsedoval Zvonko Černač (SDS), za podpredsednico so imenovali Barbaro Levstik Šega (Demokrati).
Skupni odbor bo obravnaval predloge zakonov, drugih aktov in problematike, ki ne spadajo v pristojnost odborov za zadeve EU-ja in za zunanje zadeve. DZ bo delovna telesa za posamezna področja ustanovil pred potekom 30 dni od konstituiranja, kot to določa poslovnik, so pojasnili v obrazložitvi odloka.
Poslanci izbirajo dva od treh podpredsednikov parlamenta
Nihče še ni prinesel 46 glasov
Po ponedeljkovem prvem posvetovanju pri predsednici republike Nataši Pirc Musar ta še ni dobila zagotovila, da ima kateri koli kandidat za mandatarja zagotovljenih 46 glasov. Robert Golob, ki je bil kot vodja stranke, ki je na volitvah osvojila relativno večino, eden od nosilcev postopkov doslej, je na posvetih pri predsednici napovedal odhod v opozicijo, vodja drugouvrščene stranke, Janez Janša, pa zatrjuje, da še ne sestavlja vlade, pri čemer je po poročanju novinarja Radia Slovenija Tomaža Celestine te besede treba jemati z veliko rezervo.
Sorodna novica
Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala
O tem, da se “seveda pogovarjajo”, je namreč spregovorila tudi predstavnica Resni.ce, Katja Kokot. Kot je dejala, nameravajo kandidata za mandatarja soglasno podpreti, glede na vsebinska izhodišča pa je stranka bliže SDS-u. Potem ko so nadaljnje Golobove pogovore Demokrati zavrnili, trojček NSi, SLS in Fokus pa vanje sploh ni stopil, se zdi, da ima Janša odprta vrata do četrte vlade in 48 glasov za izvolitev za predsednika vlade.
Ta teden je sicer predvidena še ena izredna seja, in sicer v petek, ko bodo obravnavali več zakonskih predlogov, med njimi predlog zakona o vladi, ki ga je sicer vložilo Gibanje Svoboda, izredno sejo pa je zahtevala stranka SDS, morda zato, da bodo zakon bodisi zavrnili bodisi uskladili s potrebami morebitne nove desnosredinske vlade, kar bo dodaten signal, da oblikovanje vendarle poteka, je še poročal Celestina. Po nekaterih informacijah naj bi si trije partnerji v njej razdelili petnajst, največ šestnajst ministrstev.
Sestavljanje nove vlade
Oglas