Vodilni delniški indeksi v New Yorku so se ta teden obrnili navzdol, a so padci zelo nežni. V torek so Dow Jones, S & P 500 in NASDAQ izgubili nekaj več kot pol odstotka. Navzgor pa so šle delnice Amazona, ki je napovedal širitev sodelovanja z UI-podjetjem Anthropic in do 25 milijard dolarjev investicij (pet milijard takoj, 20 milijard pozneje). Na drugi strani se je Anthropic zavezal, da bo v naslednjih 10 letih za Amazonove oblačne storitve porabilo vsaj 100 milijard dolarjev. O svojih rezultatih poslovanja v prvem četrtletju bo poročalo prvo od podjetij Veličastnih sedem – Tesla. Foto: Reuters
Applove delnice so se v torek pocenile za 2,5 odstotka, njihova vrednost (266 dolarjev) pa je s tem spet nižja kot na začetku leta. Na mestu predsednika uprave Appla bo septembra Tima Cooka zamenjal 50-letni John Ternus, ki je že 25 let zaposlen v podjetju, zdaj pa mora odgovoriti predvsem na dva izziva: na spremembe, ki jih prinaša umetna inteligenca (Apple pa jim za zdaj ni najbolje kos), in na preveliko odvisnost od Kitajske, kjer je proizvedenih večina iPhonov. Foto: Reuters
“Pričakoval bi, da bodo delniški indeksi padli še precej bolj, Dow Jones in S & P 500 za okrog 20 odstotkov, pa da bo nafta precej dražja, zato sem zelo vesel, da ni bilo tako,” je za CNBC povedal predsednik Donald Trump. Spomnimo: newyorški indeksi so se marca po začetku vojne v Iranu za približno 10 odstotkov odmaknili od vrha, a v zadnjih treh tednih bliskovito nadomestili vse izgube, pri čemer je indeks S & P 500 postavil nov rekord. Terminske pogodbe za surovo nafto so se v trenutku, ko je Trump najbolj grozil Iranu, zelo približale 120 dolarjem za 159-litrski sod, ko pa so ZDA z Iranom dosegle dogovor o začasnem premirju, je cena v kratkem obdobju padla na približno 90 dolarjev. “Da je nafta pri 90 dolarjih namesto pri 200, je presenečenje,” je komentiral Trump.
Oglas
Rekordno nizko zaupanje potrošnikov in še naprej lepa rast dobičkov
Indeks S & P 500 je v prejšnjih treh tednih pridobil 12 odstotkov, kar je ena največjih tritedenskih rasti v zgodovini. To se je zgodilo v času, ko je indeks zaupanja ameriških potrošnikov, ki ga meri univerza v Michiganu, zdrsnil na 47,6 točke, kar je najnižja vrednost v zgodovini. Še nikoli ni bilo takšnega razkoraka med optimizmom Wall Streeta in pesimizmom “Main Streeta”. Indeks zaupanja je skoraj deset odstotkov nižje kot lani ob tem času, ko je Trump zamajal finančne trge z napovedjo visokih carin, a vseeno delniški indeksi pod taktirko tehnoloških delnic hitijo navzgor, kot da bi udeleženci trga sklenili, da se bodo razmere na Bližnjem vzhodu umirile, gospodarske razmere pa bodo ostale ugodne za nadaljnjo rast dobičkov. Ti naj bi bili v prvem četrtletju pri ameriških podjetjih od 12 do 13 odstotkov višji kot v lanskem prvem trimesečju.
Letošnja spremembaVrednostDow Jones (New York)+2,3 %49.149 točkS & P 500 (New York)+3,2 %7064 točkNASDAQ (New York)
+4,4 %
24.259 točkSTOXX 600 (Evropa)+4,7 %
620 točk
SBITOP (Ljubljana)
+19 %
2961 točkdolarski indeks+0,2 %98,5 točkenafta brent
+65 %
100,7 USDzlato+8,1 %4.670 USDbitcoin
-12 %
77.500 USD
10-letna obveznica (ZDA)
+13 bazičnih točk
4,31 %
Frankfurtski DAX30 je v torek izgubil 0,6 odstotka. Aprilski indeks ZEW je bil v Nemčiji slabši od napovedi. Barometer konjunkturnih pričakovanj za naslednjih šest mesecev se je znižal za 16,7 točke, na minus 17,2 točke. To je najnižja raven od leta 2022. Vzrok je seveda vojna v Iranu, zaradi katere posledice že čuti več kot 80 odstotkov nemških podjetij. Foto: Reuters
Brent v torek zvečer nad 100 dolarji
Ta teden je na borzah spet opaziti več negotovosti, saj bo premirje med ZDA in Iranom poteklo danes zvečer, Trump pa je še v ponedeljek vztrajal, da ga ne želi podaljšati, nato pa, da na prošnjo Pakistana vendarle podaljšuje prekinitev ognja z Iranom. S tem bi rad omogočil več časa za pogajanja. Vrednost nafte se je v torek povzpela za pet odstotkov, severnomorski brent se je pozno zvečer zavihtel nad 100 dolarjev. Hormuška ožina ostaja večinoma zaprta za ladijski promet, kar pomeni dnevni manko nafte v višini približno 10 milijonov sodov, kar predstavlja največji naftni šok v zgodovini. Pred začetkom vojne je skozi ta ključni morski prehod dnevno plulo več kot 100 ladij, zdaj pa le še peščica, kar bi se lahko nadaljevalo vsaj še mesec ali dva.
V Aziji je veselo: korejski Kospi je v torek na krilih visoke rasti polprevodniškega sektorja postavil nov rekord (letos se je njegova vrednost povzpela že za nekaj manj kot 50 odstotkov), danes pa je to uspelo še tokijskemu indeksu Nikkei 225, ki se je sredi dneva skoraj dotaknil meje 60 tisoč točk. Foto: EPA
Višja inflacijska pričakovanja negativno vplivajo na zlato
Novo zviševanje geopolitičnih napetosti ni pomagalo cenam plemenitih kovin. Predvsem srebro se je močno pocenilo (za več kot štiri odstotke), zlato pa je zdrsnilo pod 4700 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, tako da je od januarskega rekorda oddaljeno 16 odstotkov. Vse kaže, da so v ozadju predvsem inflacijska pričakovanja in posledično pritisk na višje obrestne mere. Seveda ne pozabimo, da se je cena zlata v zadnjih 10 letih skoraj početverila, povprečna letna rast je bila nekaj manj kot 15-odstotna, kar je veliko že za delnice, zato unovčevanje dobičkov ni presenetljivo. V rezervah centralnih bank po vsem svetu zlato igra vse pomembnejšo vlogo, saj ima že 24-odstotni delež. Pred kratkim je celo presegel delež ameriških obveznic. V zadnjem četrtletju leta 2015 je bilo razmerje čisto drugačno, saj so obveznice predstavljale tretjino rezerv centralnih bank, zlato le 9 odstotkov.
V Nemčiji (podobno je tudi drugod) vlagatelji vse bolj stavijo na diverzificiran portfelj, ki jim ga ponujajo predvsem ETF-skladi. V zadnjem lanskem četrtletju so odprodali za 5,5 milijarde evrov delnic (največ v več kot desetletju), kar pa ne pomeni, da so obupali nad delniškim trgom, saj so na drugi strani v sklade vložili 18,2 milijarde evrov.
Oglas