Poletna podoba plaže Zlatni rat na Braču. Enostavnost in predvidljivost velikokrat prevladata pri odločanju za počitniško destinacijo, zato se kljub podražitvam še vedno množično odločamo za Hrvaško. Foto: Reuters
Bomo zaradi negotovih razmer v svetu dopustovali do nekaj sto kilometrov od doma, kot je veljalo med epidemijo covida? Zunanje ministrstvo je pred prvomajskimi počitnicami državljanom položilo na srce, naj ob načrtovanju dopusta spremljajo razmere. Trenutno odsvetujejo vse nenujne poti na Bližnji vzhod in Kubo; marsikoga bodo od daljše poti odvrnile tudi višje cene letalskih vozovnic in bencina. Kje bomo torej dopustovali Slovenci, kakšni so trendi in ali se bomo kmalu dušili zaradi množice evropskih turistov, ki prav tako ne bodo želeli dlje?
Oglas
Kot pravi gostja tokratne epizode Ob osmih Maja Uran Maravić, sicer profesorica s Fakultete za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, se turizem, vajen kriz, vedno znova prilagaja geopolitičnim napetostim, gospodarski negotovosti in vse višjim cenam – z njim pa tudi turist, ki postaja vse bolj premišljen. “Dlje čaka, bolj spremlja razmere, več primerja in se bistveno bolj premišljeno odloča. Če so dražji prevoz, energenti in hrana, mu za druge stvari ostane manj, kar pomeni manj porabe za dodatne izlete, velnes, boljše restavracije, lokalna doživetja ali nakupe.” Turist torej ni več impulziven, ampak bolj analitičen. Bistveno bolj je občutljiv na varnost in na razmerje med ceno in vrednostjo, poudarja sogovornica.
Dr. Maja Uran Maravić je profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem. Foto: Osebni arhiv
Hrvaška kljub visokim cenam za nas ostaja privlačna
Čeprav se pogosto zdi, da je cena ključni dejavnik pri izbiri destinacije, je dejansko stanje drugačno. Turistično povpraševanje je rezultat več dejavnikov: razpoložljivega denarja in časa, občutka varnosti, dostopnosti in poznavanja destinacije. To pojasnjuje tudi vztrajna priljubljenost hrvaške obale kljub rasti cen. “Danes se sprašujemo, koliko plačam, kaj za to dobim, koliko me je stal prevoz, koliko sem zapravil na destinaciji in predvsem koliko tveganja prevzamem ter kakšna je logistika. Zato Slovenci še vedno radi potujemo na hrvaško morje, ker nam je blizu, ker ga poznamo, ker nam daje občutek varnosti in predvidljivosti.”
Bližina in logistična enostavnost torej velikokrat prevladata nad preostalim. Trend, ki se je okrepil v času pandemije, ostaja: turisti se raje odločajo za bližnje destinacije, oddaljene nekaj sto kilometrov, kamor se lahko odpravijo z avtomobilom. Takšna potovanja omogočajo več nadzora nad stroški in večjo fleksibilnost, čeprav tudi to ni brez izzivov, predvsem zaradi cen goriva. “Ne bomo nujno potovali manj, bomo pa potovali bolj premišljeno, bližje in z več nadzora nad proračunom,” poudarja Maja Uran Maravić.
Slovenski turizem: premalo strateški in ponekod čezmeren
Negotovost v svetu je lahko tudi priložnost za slovenski turizem, ki je po mnenju Maje Uran Maravić bolj izkušen in bolj prilagodljiv kot nekoč, a ima še vedno svoje težave. “Komunikacijsko se hitro obrne na trge, ki so zanimivejši v takih razmerah. Po mojem mnenju imamo nezadostne naložbe, ponekod zastarelo, premalo pestro ponudbo, odprto vprašanje glede državnih hotelov, počasne postopke umeščanja v prostor, težko pridobivanje gradbenih dovoljenj in prešibko politično podporo turizmu kot strateški gospodarski panogi.” Ključni izzivi so zato po njenem mnenju jasni: več naložb, boljša regionalna organiziranost turizma, dvig nizke dodane vrednosti, kadri, infrastruktura in upravljanje obiskovalcev.
Pri zadnjem ima vse večje težave celotna Evropa, množični turizem pomeni pritiske na stanovanja, promet in kakovost življenja lokalnega prebivalstva. “Slovenija kot celota še ni med najbolj problematičnimi državami, ima pa posamezne kraje, kjer so ti pritiski zelo očitni.” Kot pravi Maja Uran Maravić, je ključno razumeti, da ni problem samo množičnost turistov, ampak tudi to, kako te turistične tokove usmerjamo.
“Čezmernega turizma ne povzročajo turisti, ker imajo ti omejeno količino nastanitev, ampak predvsem dnevni turisti. Te tokove je treba bolje upravljati. Primer dobre prakse je Ljubljana, kjer je rast turizma že dve desetletji več kot 10-odstotna na leto, temu pa je zelo premišljeno prilagajala infrastrukturo. Drugače je na naših tradicionalnih destinacijah, kjer je obseg infrastrukture tako rekoč enak, je pa izjemno veliko dnevnih obiskovalcev, ki ustvarjajo pritisk na promet, parkiranje, javni prostor … Zato imamo tudi negativne odzive lokalnega prebivalstva.”
Rešitve so v boljšem upravljanju tokov, razpršitvi obiskov čez leto in razvoju ponudbe zunaj glavne sezone.
Nekateri slovenski kraji so čezmerno zasičeni s turisti, še vedno pa je veliko kotičkov za umirjena doživetja v naravi, stran od množic. Foto: MMC RTV SLO/Polona Kovač
Trajnost vsi podpiramo, a se na dopustu “sprostimo”
Trajnost ostaja ena od ključnih tem sodobnega turizma, a tudi velik paradoks. Turisti jo sicer podpirajo, a se na dopustu pogosto vedejo manj odgovorno kot doma. Zato trajnost ne more temeljiti le na zavesti posameznika, temveč mora biti vgrajena v sistem: infrastrukturo, upravljanje virov in turistične produkte, pravi sogovornica. “Trajnost ne sme biti samo komunikacijska obljuba, ampak mora biti organizirana tako, da gostu omogoča in ga celo preusmerja v odgovornejše ravnanje.” Kot opozarja, pa trajnost ni samo to, da se vedemo bolj primerno na okoljskem področju, ampak tudi na družbenem in ekonomskem. “Tu se moramo vprašati, ali smo kot potrošniki pripravljeni plačati 20, 30 odstotkov višjo ceno za to, da bodo višje plače v turizmu, da bodo imeli udeleženi več od tega, da ne bomo potovali z avtomobilom, da se ne bomo zapeljali do obrežja jezera in tako naprej.”
Slovenija ima na področju “zelenega” turizma veliko prednosti. Podnebne spremembe zaradi vročih poletij že zmanjšujejo privlačnost južnih in urbanih destinacij, medtem ko se povečuje zanimanje za severnejše, gorske in bolj zelene kraje. Slovenija ima tu pestro ponudbo na majhnem prostoru, od Alp do morja. Ključno pa bo, kako bo to znala razviti in tržiti, pa tudi prilagoditi lokalnemu prebivalstvu. “Resno bomo morali razmišljati o tem, kdaj imamo šolske počitnice, kdaj dopust, da bomo to razvijali zunaj julija in avgusta.”
Med pomembnimi trendi je tudi tako imenovani počasni turizem – umirjena, poglobljena doživetja v naravi, stran od digitalnega sveta in množic. Slovenija tu lahko ponudi butičnost, naravo, gozdove, zdravilišča in podeželje. “Zelo lep primer tega je destinacija Kočevsko, ki že deset let razvija gozdni turizem kot izrazito umirjeno izkušnjo. To je pravzaprav zelo lep primer tega, kako lahko Slovenija odgovarja na sodoben trend počasnejših, mirnejših in bolj poglobljenih potovanj.”
Vse epizode Ob osmih najdete med podkasti.
Maja Uran Maravič: Hrvaška obala nam še vedno daje občutek predvidljivosti
Oglas