Novinarska konferenca Svobode. Foto: BoBo/Borut Živulović
Tri poslanke največje parlamentarne stranke Svoboda Alenka Bratušek, Tamara Kozlovič in Lucija Tacer Perlin so se odzvale na predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga predlagali trojček NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca in Demokrati.
Oglas
Alenka Bratušek, trenutno še ministrica, ki opravlja tekoče posle, je poudarila, da interventni zakon za razvoj Slovenije po vsebini sploh ni interventne narave. Po njenih besedah zakon vsebuje zgolj dve rešitvi, ki bi ju lahko šteli za nujni ukrep in sicer znižanje DDV-ja za osnovno košarico in ukrepi na področju energetike.
“Vse ostalo v zakonu so sistemske, dolgoročne rešitve, ki bi morale biti urejene v sistemskih zakonih, ne pa v interventnem,” je dejala. Ob tem je zavrnila tudi sam naslov zakona. Po njenem mnenju je zavajajoč in napačen, saj zakon ne bo prispeval k razvoju države: “Po naši oceni bi se moral zakon imenovati: Da bodo bogati imeli še več, nič za mlade in nič za povprečnega človeka.”
Posebej je opozorila na napačno ocenjene finančne posledice zakona. Predlagatelji jih ocenjujejo na približno 571 milijonov evrov, Bratuškova pa meni, da bodo dejanski stroški skoraj dvakrat višji, blizu ene milijarde evrov. Iz izračunov po njenem povsem manjka tudi 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni, če bi upokojenci lahko delali in hkrati prejemali polno pokojnino.
Kljub kritikam je izpostavila nekaj predlogov, ki gredo po njenem mnenju v pravo smer, med njimi znižanje DDV-ja na osnovno košarico, ob nujni omejitvi trgovskih marž, ter ukrepe na področju energentov. Spomnila je tudi, da je vlada cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, kot predlaga zakon.
Pozitivno je ocenila še nekatere spremembe za samostojne podjetnike, vendar opozorila, da se ti ukrepi ne smejo uporabljati za davčne obvode. Preostanek zakona pa po njenem pomeni privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za že danes najbolje plačane.
“Ta zakon ne prinaša rešitev za mlade in povprečnega državljana,” je sklenila.
Kozlovič: Razkroj javnega zdravstvenega sistema
Tamara Kozlovič je ostro opozorila, da predlogi v interventnem zakonu po njenem mnenju pomenijo začetek sistematičnega razkroja javnega zdravstvenega sistema in dodala, da se uresničuje prav tisto, na kar so v Svobodi opozarjali že v volilni kampanji.
“Amerikanizacija javnega zdravstva se je uradno začela,” je poudarila in opomnila, da zakon delo koalicije na razmejitvi med javnim in tržnim zdravstvom vrača na izhodišče. Pod pretvezo krajšanja čakalnih vrst po njenem mnenju v javni sistem vstopajo tržni izvajalci in netransparentne prakse, kar odpira vrata konfliktom interesov in poseganju v javno zdravstveno blagajno.
Kozlovič je bila kritična tudi do odnosa predlagateljev do pravne države. Opozorila je, da predlogi gladko spregledajo mnenje ustavnega sodišča, ki je po njenem dosedanji koaliciji pritrdilo, da je razmejitev javnega in tržnega zdravstva pravilna pot ter dolžnost zakonodajalca in vlade.
Posebej problematična se ji zdi tako imenovana ureditev “trojčka”, ki po njenem prinaša številna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mreže. Med njimi je naštela večjo odvisnost javnih zavodov od tržnih izvajalcev, manjšo stabilnost izvajanja storitev ter slabšo motivacijo zaposlenih v javnem zdravstvu.
“Vsi ti ukrepi povečujejo stroške javne zdravstvene blagajne, v katero vplačujemo vsi državljani, hkrati pa dajejo prednost izvajanju storitev izven delovnega razmerja,” je opozorila. Po njenem prepričanju predlagani ukrepi ne skrajšujejo čakalnih vrst, ne izboljšujejo dostopnosti, temveč celo znižujejo kakovost zdravstvene obravnave in povečujejo tveganja za paciente.
V Svobodi po njenih besedah odločno nasprotujejo modelu, v katerem si zdravljenje lahko privoščijo le najpremožnejši. “V Svobodi smo proti amerikanizaciji javnega zdravstva, ko si zdravljenje lahko privoščijo izključno najpremožnejši, In še ti v Ameriki bankrotirajo. To, kar predlaga desni trojček, nikakor ni rešitev za ljudi, to so rešitve za tiste, ki v naši bolezni vidijo poslovno priložnost. To je pot divje privatizacije javnega zdravstva, zato v Svobodi vsem predlogom na področju zdravstva v interventnem zakonu odločno nasprotujemo. Javno zdravstvo ni in ne sme biti tržna dejavnost. mora biti dostopno vsem pod enakimi pogoji. Ne smejo si ga privoščiti samo najpremožnejši in predvsem pa mora ostati, solidarno,” je sklenila Kozlovič in dodala, da se bodo v Svobodi za to še naprej aktivno zavzemali.
Interventni zakon postavlja pod vprašaj dosežke stanovanjske zakonodaje
Po besedah Lucije Tacer Perlin je največja razlika med mlajšo generacijo in prejšnjimi prav v dostopnosti stanovanj, kar po njenem mnenju predstavlja ključno neenakost današnjega časa. Opozorila je, da je prejšnja vlada na tem področju naredila pomembne korake, ki jih zdaj predlagani interventni zakon postavlja pod vprašaj.
“Zagnali smo največji investicijski cikel v javna najemna stanovanja – sto milijonov evrov na leto oziroma milijardo v desetih letih,” je poudarila in dodala, da so se poleg gradnje lotili tudi urejanja stanovanjskega trga. Med pomembnejšimi ukrepi je izpostavila omejitev oddajanja stanovanj prek platforme Airbnb na 60 dni v občinah s stanovanjskim problemom.
Po njenih besedah interventni zakon predvideva zamik te omejitve, kar po njenem kaže na napačne prioritete. “Zdi se, da interesi lastnikov Airbnbjev dobijo prednost pred interesi mladih in pred tem, da mladi sploh dobimo stanovanja,” je bila kritična.
Cilj po besedah Tacer Perlin ostajajo nižje in dostopne najemnine, kar je mogoče doseči predvsem z dodatno gradnjo javnih stanovanj. “Stanovanja, ki so dostopna po nižjih najemninah, omogočajo, da lahko mladi varčujemo in živimo dostojno tudi ob nižjih plačah,” je dejala. Kot pomemben je izpostavila tudi drugi cilj, omogočiti dostop do lastniškega stanovanja, in sicer z izboljšanimi shemami za lažje pridobivanje kreditov.
Ob tem je opozorila na slab zgled preteklih rešitev. Spomnila je na poskus iz mandata pred sedanjo vlado, ko so z nedomišljeno shemo zagotovili le pet stanovanj. “Takšne ukrepe je treba zasnovati premišljeno, v javnem interesu, ne v interesu ozke skupine posameznikov,” je poudarila.
Bratušek: Svoboda bo zelo glasna opozicija
Bratušek je tudi spomnila na izkušnje iz preteklih desnih vlad. Izpostavila je obdobje prve vlade Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, ko so po njenem mnenju z nepremišljenimi davčnimi ukrepi ustvarili resne javnofinančne težave. “Leta 2009 so za seboj pustili katastrofalen primanjkljaj in javnofinančno sliko, ki smo jo skupaj z bančno luknjo sanirali šele leta 2013,” je poudarila.
Po njenih besedah je to ključna razlika med levimi in desnimi vladami. “Mi delamo za ljudi in javne sisteme, za javno zdravstvo, javno šolstvo in dolgotrajno oskrbo. Oni pa delajo za najbogatejše,” je dejala in še enkrat opozorila, da bo povprečen državljan od zakona imel zelo malo, le nekaj centov ali evrov pri osnovni košarici in energiji, medtem ko bodo posamezniki iz najvišjih dohodkovnih razredov pridobili tudi do 200 tisoč evrov višjih prihodkov.
Bratuškova je bila posebej kritična do predloga tako imenovane socialne oziroma razvojne kapice. Spomnila je, da so se v stranki zavzemali za razbremenitev srednjega razreda, vendar ne na način, kot ga predlaga zakon. “Srednji razred se ne začne pri 7.500 evrih, ampak mnogo prej. Poleg tega smo poudarjali postopnost, ne pa rez čez noč,” je dejala. Po njenem predlog koristi predvsem enemu odstotku najbogatejših, medtem ko medicinske sestre, razvojni inženirji ter IT-strokovnjaki od njega ne bodo imeli nič.
Ob tem je opozorila, da vlada ne pojasnjuje, kako bo zapolnila proračunsko luknjo, ki jo zakon ustvarja. “Ali to pomeni nov ZUJF, zniževanje pokojnin, uvedbo šolnin ali posege v porodniške pravice? Tega niso povedali ne ljudem ne državnemu zboru,” je bila kritična.
Poudarila je, da bi bili v opoziciji pripravljeni podpreti pravi interventni zakon, usmerjen izključno v blaženje energetske krize, vključno z znižanjem DDV na osnovno košarico in omejitvijo trgovskih marž. “Vse ostalo so sistemski ukrepi, ki sodijo v ločene zakone. Če vse zmešaš v en interventni paket, podpore težko pričakuješ,” je dodala.
Bratuškova se je dotaknila tudi očitkov glede javnofinančnega stanja. Po njenih besedah je bil ob prevzemu oblasti proračun v slabšem stanju, kot se danes prikazuje, očitki o izjemno slabem prvem letošnjem četrtletju pa so po njenem zavajajoči. Izpostavila je tudi primerjave s preteklimi leti in opozorila na visoko zadolževanje v času covidnih vlad.
“V letih od 2022 do 2026 je ta vlada za investicije namenila 9,4 milijarde evrov, zadolžila pa se je za 8,3 milijarde. Samo v dveh letih covidne vlade pa se je država zadolžila za devet milijard evrov,” je poudarila.
Ob koncu je dejala, da je trenutna koalicija po njenem mnenju že oblikovana in da gre za izrazito desno vlado. V opoziciji pa bodo, kot je napovedala, konstruktivni, a glasni. “Ko bo šlo za pravno državo, človekove pravice, javno zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo, bomo zelo jasna in glasna opozicija,” je sklenila.
Oglas