Peter Magyar. Foto: Reuters
Vprašanje pravic madžarske manjšine na Slovaškem je ponovno priplavalo na površje, potem ko je predsednik konservativne stranke Tisza Magyar v svojem prvem telefonskem klicu s slovaškim premierjem Robertom Ficom v torek protestiral proti odločitvi Bratislave, ki je lani zaostrila zakonodajo v povezavi s povojnimi dekreti.
Oglas
V središču spora so Beneševi dekreti, ki jih je leta 1945 izdal takratni predsednik Češkoslovaške Edvard Beneš, in so bili po drugi svetovni vojni pravna podlaga za zasego lastnine in izgon treh milijonov sudetskih Nemcev, pa tudi več deset tisoč Madžarov iz tedanje Češkoslovaške.
“O političnih vprašanjih se lahko pogovarjamo le, če dobimo zagotovila, da bo Slovaška razveljavila zakonodajo, ki Madžarom na Slovaškem grozi z zaporno kaznijo (zaradi izpodbijanja Beneševih dekretov), in če bo jasno določeno, da v prihodnje zemlja naših madžarskih rojakov na Slovaškem ne bo zaplenjena na podlagi Beneševih dekretov in načela kolektivne krivde,” je v torek objavil na družbenem omrežju X.
Ficova vlada zaostrila zakonodajo
Na Slovaškem je to vprašanje desetletja večinoma mirovalo, a se je ponovno pojavilo konec lanskega leta, potem ko je glavna opozicijska stranka Napredna Slovaška izpostavila primere v sodobnem času, v katerih so etnični Madžari domnevno izgubili zemljo na podlagi povojnih dekretov, poroča spletni portal Euractiv.
Obnovljena razprava je spodbudila Ficovo vlado, da je zaostrila zakonodajo, ki je dejansko prepovedala javno kritiko povojnih odlokov kot kaznivo dejanje, za kršitve pa so zagrožene kazni do šest mesecev zapora.
Fico je sicer glede telefonskega pogovora z Magyarjem v torek povedal, da je bilo iz njega jasno, da so ena prednostnih nalog najverjetnejšega novega premierja v slovaško-madžarskih odnosih Beneševi dekreti. Gre za vprašanje, glede katerega imata strani “bistveno različna stališča”, Ficove besede povzema slovaška tiskovna agencija Tasr.
Ustanovna seja madžarskega parlamenta 9. maja
Madžarski predsednik Tamas Sulyok je ustanovno sejo novega parlamenta sklical za 9. maj. Pričakovati je, da bo Sulyok na ustanovni seji za novega mandatarja za sestavo vlade predlagal Magyarja in da ga bo parlament potrdil.
Stranka Tisza ima namreč v novem sklicu parlamenta 141 od skupno 199 poslanskih sedežev. V parlament sta se na volitvah 12. aprila uvrstili še Orbanova desničarska stranka Fidesz z 52 poslanci in poslankami in skrajno desna Naša domovina, ki ima šest sedežev.
Najverjetnejši premier Magyar je že napovedal, da bo v novi vladi 16 ministrstev, razkril pa je tudi imena prvih sedmih ministrov.
Magyar je tudi pozval predsednika države Sulyoka ter predsednika ustavnega sodišča Petra Polta in vrhovnega sodišča Zsolta Andrasa Vargo, naj do 31. maja odstopijo. V nasprotnem primeru jih bodo razrešili, je napovedal.
Oglas