Poslanska skupina Gibanja Svoboda je tik pred obravnavo na skupni seji delovnih teles državnega zbora umaknila predlog sprememb zakona o vladi. Foto: Tomaž Skale
Obrisi koalicije: SDS predlaga vlado s 14 ministrstvi
SDS je v DZ po skrajšanem postopku vložila svoj predlog sprememb zakona o vladi po tistem, ko je Svoboda umaknila svoj predlog zakona. Z njim predlagajo, da se število ministrstev z 19 zmanjša na 14. Pod spremembe zakona so podpisani le poslanci SDS.
SDS predlaga ministrstvo za finance, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Ministrstvu za okolje bi znova pripojili tudi prostor, ministrstvu za notranje zadeve bi pripojili javno upravo, ministrstvu za infrastrukturo pa energetiko. V enem ministrstvu bi združili lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Tudi področje izobraževanja bi iz dveh znova združili v eno ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za solidarno prihodnost bi preoblikovali v dve ministrstvi – ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ter ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.
Ob tem ohranjajo tudi ministra brez resorja za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu.
Glede na predlog se ukinja ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Zmanjšana organizacijska struktura ministrstev bo po navedbah SDS prinesla pozitivne posledice za zagotavljanje večje učinkovitosti in racionalizacije dela državne uprave – zmanjšanje njenih stroškov in povečanje njene učinkovitosti.
V Svobodi svoj predlog umaknili
V Svobodi so ob umiku predloga poudarili, da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. »Na prvi izredni seji se je jasno pokazalo, kdo tvori novo koalicijo in kdo je prevzel ključne vodstvene položaje v državnem zboru,« so zapisali. Prav zato želijo novi večini omogočiti, da sama pripravi zakonodajni okvir za organizacijo vlade. Ob tem so dodali, da ravnajo drugače kot opozicija v prejšnjem mandatu. »V nasprotju s SDS in NSi ne bomo ovirali oblikovanja vlade.«
Gre za potezo, ki presega zgolj tehnični umik zakonskega predloga. Zakon o vladi, ki določa število in razporeditev ministrstev, je v praksi vedno v rokah tiste politične večine, ki vlado oblikuje. Svoboda je predlog vložila v prvih dneh po konstituiranju državnega zbora, ko razmerja še niso bila dokončno jasna, zdaj pa priznava, da za njegovo sprejetje nima potrebne podpore.
Razmerja moči se hitro spreminjajo
Politična dinamika se je v zadnjih dneh občutno zaostrila. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po prvem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin sporočila, da za zdaj še ni izkazane večine 46 glasov za izvolitev mandatarja. Kljub temu pa se v političnem ozadju vse glasneje govori o intenzivnih pogovorih med desnimi strankami.
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ocenjuje, da bi bil mandatar lahko izvoljen že v prvem krogu, čeprav sam priznava, da konkretne podpore še ni. V Resnici bodo, kot pravi, podprli tistega kandidata, ki bo najbližje 46 glasovom in hkrati dovolj blizu programskim izhodiščem stranke. Ob tem vztraja, da njegova stranka ne bo vstopila ne v vlado Janeza Janše ne v vlado Roberta Goloba, prav tako za zdaj ne potekajo niti pogovori o morebitni zunajkoalicijski podpori.
Kljub javni zadržanosti pa izjave iz SDS in drugih desnosredinskih strank kažejo, da se ključni dogovori sklepajo stran od oči javnosti. »Stvari se odvijajo tam, kjer se morajo, ne pred mediji,« je dejal poslanec SDS Danijel Krivec. Če bodo pogovori uspešni, bi lahko glasovanje o mandatarju sledilo že kmalu po prvomajskih praznikih.
V petek še ena izredna seja DZ
V petek bo potekala nova izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci obravnavali predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost. Predlog je vložila poslanska skupina Levice in Vesne s prvopodpisanim Luko Mesecem, zahtevo za sklic izredne seje pa so podali poslanci NSi, SLS in Fokusa ter SDS, podpisal jo je Janez Cigler Kralj.
Osrednja predlagana sprememba je ukinitev enotnega obveznega zdravstvenega prispevka, ki bi ga nadomestili z višjimi prispevnimi stopnjami. Po predlogu bi se prispevna stopnja zaposlenih zvišala s 6,36 na 7,36 odstotka bruto plače, delodajalcev s 6,56 na 7,56 odstotka, upokojencev s 5,96 na 7,46 odstotka pokojnine, kmetov pa z 18,78 na 21,73 odstotka katastrskega dohodka.
Predlagatelji menijo, da gre za sistemsko ureditev financiranja zdravstva, medtem ko opozicija opozarja, da bi spremembe pomenile dodatno obremenitev prebivalstva in gospodarstva. V NSi, SLS in Fokusu ter SDS poudarjajo, da so prispevki v Sloveniji že zdaj visoki v primerjavi z državami EU in OECD ter da je treba o smeri sprememb opraviti temeljito razpravo.
V Svobodi so medtem kritični do dinamike postopkov in pogostega sklicevanja izrednih sej, saj gre že za tretjo v enem tednu. Po njihovem mnenju hitenje kaže predvsem na prizadevanje, da bi zakon čim prej umaknili z dnevnega reda, ne pa na resno razpravo o njegovi vsebini.