Oskrba z elektriko zaradi pomembnega dela domače proizvodnje za zdaj ni tako problematična, ocenjuje generalna direktorica Gen energije. Foto: Shutterstock
Kako pa se pripraviti? Med drugim s koordinacijo proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo.
Oglas
V manj kot dveh mesecih vojne na bližnjem vzhodu je Evropska unija potrošila dodatnih 24 milijard evrov za uvoz fosilnih goriv. Energetika je postala politično bojišče, ocenjuje direktorica agencije za energijo Duška Godina: “Če primerjamo dogajanje v 2022 in zdaj, vidimo, da je obema krizama skupno, da je energija postala politično orožje.”
S tem, da se ta hip, po oceni finančnega analitika Tilna Šarlaha spopadamo zgolj s cenovnim naftnim šokom, ki je prizadel finančne trge, medtem ko šok za fizični trg šele prihaja: “Povišanje cen lahko pričakujemo šele v poletnih mesecih zaradi zamud, nastalih zaradi ujetih ladij.”
Cene utekočinjenega plina za zdaj v primerjavi z nafto niso tako dramatično poskočile. Bolj kot podražitve skrbijo prazna evropska skladišča, glavni direktor družbe Plinovodi Matija Bitenc: “Glavni izziv, ki ga imamo po vsej Evropi, je, kako stimulirati trgovce, da zakupijo skladišča in jih začnejo polniti.” Nikakor ne smemo čakati na jesen, še posebej, ker Evropska unija za utekočinjeni zemeljski plin tekmuje z azijskimi državami.
In elektrika? Generalna direktorica Gen energije Nada Drobne Popovič priznava, da oskrba z elektriko zaradi pomembnega dela domače proizvodnje ni tako problematična, ne glede na to pa bodo tudi tu v prihodnje potrebne investicije: “To je nekaj, kar se bo treba dogovoriti in investicije potem speljati, saj bo le to pomagalo, da bomo manj ranljivi v prihodnosti.”
Evropski načrti glede samooskrbe z elektriko med drugim predvidevajo, da naj bi Evropejci do leta 2030 iz obnovljivih virov pridobili že skoraj polovico vse elektrike.
O ukrepih za ublažitev podražitev derivatov v Evropi
Oglas