Plaža v bližini kraja Nadi na Fidžiju, v bližini katerega želita avstralska poslovneža postaviti sežigalnico. Foto: Shutterstock
Podjetnika Ian Malouf in Rob Cromb, ki sta obogatela prav z upravljanjem in sežiganjem odpadkov, sta napovedala, da želita 15 kilometrov stran od kraja Nadi, ki velja za glavno turistično vstopno točko na Fidžiju, zgraditi sežigalnico odpadkov, vredno 630 milijonov dolarjev (540 milijonov evrov). V njej naj bi vsako leto sežgali 900.000 ton odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. Cromb je fidžijski vladi zagotovil, da bi s projektom Fidžiju zagotovili 40 odstotkov vseh potreb po električni energiji, s čimer bi zmanjšali njihovo odvisnost od dizelskega goriva, poroča Guardian.
Oglas
A oblasti in prebivalci tega tihomorskega otoka, ki ga imajo mnogi za rajskega, načrtom nasprotujejo. Prebivalci opozarjajo, da bi emisije uničile sloves Fidžija kot raja za ekoturizem, sežigalnica bi predstavljala tudi tveganje za bližnje hotele in šole. Poleg tega naj bi se zaradi sežigalnice emisije Fidžija dvignile za 25 odstotkov.
“V bližnjih vaseh živi več tisoč ljudi, mnogi med njimi vsak dan lovijo ribe in rake. Za plaže pa velja ocena, da gre za paradiž na zemlji. Vlada mora ustaviti te načrte,” je dejal fidžijski lastnik zemlje Inoke Tora, ki je v prestolnico Suva odnesel tudi peticijo s podpisi vaščanov za ustavitev načrtov Avstralcev.
Naložba v sežigalnico na Fidžiju naj bi stala več kot pol milijarde evrov (fotografija je simbolična). Foto: AP
Ne želijo postati “tihomorski pepelnik”
Načrtom nasprotuje tudi veleposlanik Fidžija v Združenih narodih Filipo Tarakinikini, ki je prek družbenih medijev zapisal, da obala Vuda severno od kraja Nadi “ne sme postati tihomorski pepelnik”. Pošiljanje nerecikliranih odpadkov na Fidži je označil za “kolonializem odpadkov”.
Malouf se je predtem sedem let trudil, da bi podobno sežigalnico postavili v bližini avstralskega mesta Sydney, a so mestni svetniki načrt leta 2018 zaradi tveganja za zdravje ljudi zavrnili. Cromb, ki ima v lasti tudi pariško modno znamko Kookai, pa vztraja, da ima že vrsto let poslovne povezave s Fidžijem, kjer je bil tudi rojen. Dejal je, da je imel več pogovorov s prebivalci Fidžija, na katerih so izrazili zaskrbljenost nad varnostjo, preglednostjo in zdravstvenimi tveganji, a jim je zagotovil, da razloga za preplah ni. “Projekt bi upravljal odpadke, ki nastanejo na Fidžiju, zmanjšal bi odlaganje odpadkov na smetiščih in pomagal pri zagotavljanju energetskih potreb države. To ni projekt, katerega namen je uvažati na Fidži odpadke od drugod,” je zagotovil.
A načrti, ki jih je na mizo dobila fidžijska vlada, kažejo prav to, namreč, da bi se na otoku zbirali tako tamkajšnji odpadki kot odpadki iz Avstralije in celo širšega območja.
Nasprotniki načrtov tudi opozarjajo, da bi takšen posel pomenil kršitev konvencije iz leta 1998, ki jo je podpisala Avstralija in v kateri se je obvezala, da ne bo pošiljala nevarnih odpadkov na tihomorski otok.
Oglas