Od vseh sosed imajo Madžari še najbolj travmatično zgodovino z Romunijo. Ta država je v skladu s trianonskim sporazumom leta 1920 dobila največji del Ogrske, kar okoli 103 tisoč kvadratnih kilometrov. To je ozemlje, ki je večje od današnje oziroma potrianonske Madžarske, ki meri nekaj več kot 93 tisoč kvadratnih kilometrov.
Madžari menijo, da se jim je zgodila zgodovinska krivica
Po Trianonskem sporazumu se je znotraj novih romunskih meja znašlo od 1,3 do 1,6 milijona Madžarov. Še zdaj v Romuniji živi največja madžarska manjšina, ki šteje nekaj več kot milijon pripadnikov. Po drugi strani naj bi po trianonskem sporazumu znotraj novih madžarskih meja ostalo le okoli sto tisoč Romunov. Tudi zaradi tega se Madžarom trianonska razmejitev z Romunijo zdi krivična.
Večina romunskih Madžarov živi v enklavah globoko na romunskem ozemlju: največ v deželi Seklerjev, kjer je najpomembnejše mesto Marosvarashely (Targu Mures po romunsko). To območje je imelo v komunistični Romuniji nekaj časa celo avtonomni status, a ga je pozneje izgubilo. Pomembna enklava je tudi v mestu Koloszvarin (romunsko Cluj-Napoca) in okoli njega.
Madžarska travma: romunski vojaki vkorakajo v Budimpešto
Še zlasti se Madžarom zdi krivično, da so izgubili mesta ob madžarsko-romunski etnični meji, kot so Szatmarnemeti (rom. Satu Mare), Nagyvarad (rom. Oradea) in Arad. Ta mesta so bila večinsko madžarska (sporen je le Satu Mare), v svojem zaledju pa so imela strnjeno madžarsko etnično ozemlje. A so Britanci in Francozi ta mesta dali Romuniji – menda zaradi železniške proge, ki je tekla skozi ta mesta.

Romunski vojaki pred madžarskim parlamentom leta 1919. Ob odhodu so romunski vojaki še izropali Madžarsko.
Foto: Wikimedia Commons
Za Madžare, ki so se po prvi svetovni vojni za meje spopadali skoraj z vsemi sosedi, je še zlasti boleče, da so jih Romuni v tej vojni premagali in celo vkorakali v Budimpešto. Ko se je romunska vojska umaknila z Madžarske, pa jo je tudi izropala.
Kadarjev golaž komunizem in Ceausescujeva Romunija, kjer ljudje stradajo
Tej boleči travmi madžarsko-romunskih odnosov, kjer se imajo Madžari za poražence, se je v zadnjem času pojavil tudi občutek gospodarskega nazadovanja v primerjavi z Romunijo. Območje Madžarske je bilo v zgodovini bolj gospodarsko razvito kot območje Romunije (še zlasti kar zadeva območje današnje Romunije onkraj Karpatov).
V času socializma in komunističnega voditelja Janosa Kadarja so imeli Madžari t. i. golaž komunizem (malce boljši standard kot druge države pod sovjetskim škornjem v 60. in 70. letih preteklega stoletja), v Romuniji pa je od leta 1965 vladal Nicolae Ceausescu. Njegovo vladanje so zaznamovali hudo varčevanje (za odplačilo tujih dolgov) in pomanjkanje življenjskih potrebščin.
Ceausescujeva protimadžarska politika, ki ga na koncu pogubi
Ceausescu je vodil protimadžarsko politiko: med drugim je odpravil madžarsko avtonomijo v deželi Seklerjev in v Romuniji še bolj uveljavil psevdozgodovinsko teorijo, da so Romuni neposredni potomci romaniziranih prebivalcev province Dakije (zato je mestu Cluj dodal še ime Napoca v spomin na nekdanje rimsko mesto). V resnici se je etnogeneza Romunov zgodila na Balkanu južno od Donave. Pozneje so se selili tudi na območje severno od Donave.

Romunski voditelj Nicolae Ceausescu, ki je Romuniji vladal med letoma 1965 in 1989, je vodil načrtno protimadžarsko politiko.
Foto: Guliverimage
Tudi Ceausescujev padec je povezan z madžarsko manjšino. Decembra 1989 se je madžarska skupnost v banatskem mestu Temišvar (Temesvar po madžarsko, Timisoara po romunsko) uprla izgonu tamkajšnjega kalvinističnega duhovnika Laszla Tokesa.
Spopad med Madžari in Romuni v Targu Muresu
Upor – ki ni bil več povezan s Tokesom in madžarsko manjšino, ampak z nezadovoljstvom Romunov s Ceausescujem – se je razširil tudi na druge kraje v državi. Ceausescu je moral pobegniti iz Bukarešte, nato pa so ga podporniki državnega udara proti njemu usmrtili skupaj z ženo.
Marca 1990, torej že v pokomunistični Romuniji, so se zgodili krvavi spopadi med Madžari in Romuni v transilvanskem mestu Marosvasarhely (Targu Mures). Umrlo je pet ljudi, več sto je bilo ranjenih.
Romunski skupni BDP preseže madžarskega
V uteho Madžarom je bilo dolgo dejstvo, da je Madžarska gospodarsko bolj razvita od svoje revnejše vzhodne sosede. Čeprav je Madžarska po prebivalstvu precej manjša od Romunije (prebivalcev Madžarske je zdaj okoli 9,5 milijona, prebivalcev Romunije pa nekaj manj kot 19 milijonov), je bil madžarski skupni bruto domači proizvod (BDP) po zlomu komunizma večji od romunskega.

Občutek, da velika madžarska zgodovinska tekmica Romunija gospodarsko prehiteva Madžarsko, je verjetno precej prispeval k porazu Orbana.
Foto: Guliverimage
Večji je bil na primer leta 2000, tudi leta 2005. Že leta 2006 pa je skupni romunski BDP presegel madžarskega. A glede na to, da je Romunija precej številčnejša od Madžarske, to ni kakšen velik dejanski udarec. Je pa malce psihološko zabolel Madžare.
Romunija se po gospodarski razvitosti približuje Madžarski
Bolj težaven je za Madžarsko najpomembnejši kazalnik: realni BDP na prebivalca, ki meri gospodarsko razvitost. Leta 2000 je imela Madžarska po Eurostatu realni BDP na prebivalca 8.800 evrov, Romunija pa 4.810 evrov. Leta 2000 (takrat je bil Viktor Orban sredi svojega prvega mandata) je imela torej Romunija 54,7 odstotka madžarske gospodarske razvitosti.
Leta 2025 (od leta 2010 je bil po osemletni opoziciji spet na oblasti Orban) pa je imela Madžarska realni BDP na prebivalca 16.370 evrov, Romunija pa 13.190 evrov. Lani je torej Romunija dosegla 80,6 odstotka madžarske gospodarske razvitosti oziroma je zmanjšala razliko za Madžarsko za skoraj 26 odstotnih točk. Če se bodo trendi nadaljevali, bo Romunija do leta 2050 presegla Madžarsko po gospodarski razvitosti.
Na prvi pogled je ta podatek malce nenavaden, zlasti za tiste, ki so prepričani, da so nizki davki (Madžarska ima le 15-odstotno enotno davčno stopnjo pri dohodnini in le devetodstotni davek na dohodke pravnih oseb) ter čim doslednejši prelom s komunistično preteklostjo recept za gospodarsko uspešnost. Romunija ima po drugi strani višje davke, v romunski politiki pa so imeli v obdobju tranzicije veliko moč nekdanji komunisti, zbrani v Socialdemokratski stranki (PDS). Ta stranka je tudi zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2024.
Kazalniki, po katerih Romunija prehiteva Madžarsko
Še slabše se je Madžarska v primerjavi z Romunijo odrezala pri BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči (PPP) oziroma upošteva primerjavo življenjskih stroškov med posameznimi državami. To merilo sicer izkrivlja primerjavo realne gospodarske razvitosti med posameznimi državami in je do določene mere varljivo (življenjski stroški v razvitem gospodarstvu so vedno večji od stroškov v manj razvitem), a dejstvo je, da psihološko vpliva na javno mnenje.

Peter Magyar se je Madžarom, tudi tistim v zamejstvu, predstavil kot nekdo, ki se bo bolj zavzemal za nacionalne interese.
Foto: Guliverimage
Po Eurostatu je imela Madžarska leta 2014 69 odstotkov povprečja BDP na prebivalca po kupni moči v EU, Romunija pa 55 odstotkov. Romunija se je v poznejših letih vse bolj približevala Madžarski ter jo leta 2024 prehitela: tega leta je imela Madžarska 76 odstotkov povprečja EU, Romunija pa 77 odstotkov. Lani je Romunija dosegla 78 odstotkov, Madžarska pa je ostala pri 77 odstotkih.
Inflacija na Madžarskem je bila večja od romunske
Romunija je tudi prehitela Madžarsko glede na kazalnik dejanske individualne porabe (AIC). Lani je bila Romunija po podatkih Eurostata pri AIC na 86 odstotkih povprečja EU, Madžarska pa na 73 odstotkih.
Glede na raven cen je imela Madžarska leta 2024 74,3 odstotka povprečja EU, Romunija pa 64,1 odstotka. V obeh državah se je tako kot drugod po svetu zaradi vojne v Ukrajini in posledične energetske krize od leta 2022 naprej zgodila povečana inflacija. Večino časa je imela Madžarska višjo inflacijo od Romunije, marca letos pa je bila romunska inflacija višja od madžarske.
Pri gospodarski sliki Madžarske pa je treba tudi omeniti, da je Bruselj zaradi kršenja vladavine prava Madžarski zamrznil 20 milijard evrov pomoči iz evropskih skladov.
Ko se zdi, da Orban “podi” Madžare v Romunijo
Jeseni leta 2024 je madžarski socialistični poslanec Imre Komjathi v razpravi dejal, da Slovaška in Romunija, pa tudi druge države počasi gospodarsko prehitevajo Madžarsko. Orban mu je odgovoril in ga pri tem prosil, da naj tega ne jemljejo kot osebno žalitev: “Vsakdo, ki pravi, da Romuni živijo bolje, naj se preseli tja, nato pa se bomo, ko se vrne, o tem pogovorili.”

Orbanova podpora romunskemu nacionalistu Georgeu Simionu je bila velika napaka.
Foto: Guliverimage
Številni – tudi medij Politico – so njegovo izjavo odrezali, tako da se je zdelo, da Orban tiste Madžare, ki mislijo, da v Romuniji živijo bolje, podi v to državo. Seveda je to številne ujezilo.
Orban podpre protimadžarskega romunskega nacionalista
Orban je tudi naredil veliko napako, ko je pred lanskimi romunskimi predsedniškimi volitvami podprl nacionalističnega in protibruseljskega kandidata Georgea Simiona, znanega po žaljivem odnosu do madžarske manjšine. Pri tem je Orban dal svojim ideološkim prepričanjem prednost pred geopolitičnimi interesi Madžarske in Madžarov.
Vodja madžarske manjšine v Romuniji Kelemen Hunor je javno zavrnil Orbanov poziv, naj Madžari volijo Simionija. Na koncu naj bi bili ravno glasovi romunskih Madžarov in v Romuniji živečih Moldavcev odločilni, da je proevropski Nicusor Dan premagal Simionija.
Romunske sanje o Veliki Romuniji do reke Tise
Glede romunskega nacionalizma je treba povedati, da je ta tradicionalno usmerjen proti madžarski manjšini in da številni romunski nacionalisti sanjarijo o Veliki Romuniji od Črnega morja oziroma Dnestra do reke Tise (to pomeni, da si velikoromunski nacionalisti lastijo celo madžarska mesta Szeged, Bekescsaba in Debrecen). Nekateri romunski nacionalisti na družbenih omrežjih celo zbadajo Madžare, da bo Velika Romunija na zahodu nekoč mejila na Avstrijo.

Zemljevid Velike Romunije iz leta 1855, kjer so romunske meje vse do reke Tise.
Foto: Wikimedia Commons
Po drugi strani pa tudi Peter Magyar s svojo stranko Tisza part, kar pomeni Stranka spoštovanja in svobode, a je hkrati Tisza tudi madžarsko ime reke Tisa, namiguje na predtrianonsko Ogrsko. Reka Tisa je nekoč veljala za najbolj madžarsko reko, saj je tekla le po ozemlju Ogrske (zdaj teče tudi po ozemlju Ukrajine, mimo Romunije in se v Srbiji izliva v Donavo).
Magyarjeva pešpot od Budimpešte do Oradee
Magyar je maja lani tudi izkoristil Orbanovo napako, ko je ta podprl Simiona. Da bi se pokazal kot nacionalno zaveden Madžar in nabiral glasove med romunskimi Madžari, je odšel na enajstdnevno pešpot od Budimpešte do Nagyvarada (Oradea po romunsko).
Če ostanemo pri tem mestu: v Nagyvaradu/Oradei se je kmalu po madžarskih volitvah zgodila nasilna izpraznitev katoliškega samostana oziroma prisilna izselitev opata. Mesto namreč trdi, da je ta 900 let star samostan mestna last in da ga bodo prenovili. Med protestniki, ki so nasprotovali selitvi, sta bila tudi že omenjeni kalvinistični pastor Laszlo Tokes in vodja madžarske desne stranke Mi Hazank Laszlo Toroczkai. Zadeva lahko torej postane še ena točka spora med Madžarsko in Romunijo.